Naše stare jedila

Giorgio Qualizza iz Gorenjega Tarbija je pisu o starih ricetah našega kuhanja na DOM, lieta 1979-80, ki jih je zbrau po naših dolinah. Tekst je napisan u tarbijskem dialektu.
Tekst original je tudi napisan s posebno ortografijo, takuo ki je biu vajen pisat Giorgio. DOM ga je nomalo popraviu, de ga lahko usi preberejo in zastopejo.

Piše Giorgio

U naših dolinah ankrat so bli hudi cajti; dost krat judje nieso miel' ki diet tu kotù al tu ponù an so pretarpiel' puno lakote.
Kar pa je paršù dobar štagjon, kar ura je parpustila an kar so dobrò pardielal', so znal' tud dobrò skuhat.

So miel' domačje blaguo, ki je uonjalo grede ki so ga nesli taz njive.
Se zmislim šelè, kar sam biu majhan, kuo je uonjala polenta, kar sam pasù ta pod oknah.
Sada pa kuhamo polento s tako moko, ki niema po niču, zatuo nie čudno, če na uonja vič an na diši čeprù stopiš tu hišo an se usedneš če za mizo.
Kajšan bo mislu, de naše kuhanje je bluo zmieran buogo, de naši judje ankrat so jedli nimar tiste reči, de nieso dost prekladal'.

Je ries, de naši te stari nieso bli takuo figotasti kùk smo midruz donàs, an ries takrat je bluo vič mizerije, ma naši judje so se useglih rangjal za kuhat; tud če dost krat nieso miel' puno reči za diet tu lonac, jim je paršlà pruot njih fantazija, takuo de uoz malega so bli kopac napravt tud k'i okusnega, pitičnega.

Če pogledamo na naše stare kuhanje vidimo, de imamo puno takih ricet, ki so narete z navadnimi rečmi, ki jih poberemo u vartu; jih je trieba samuo dat kupe, de se med sabo glihajo an de ohranijo dobar okus.
omislimo, za narest adnò parmiero, na kuhnjo malonovo: kaduo bi jau de malon, ki je sladak an batuda, ki je kisela, se takuo lepuo glihajo!
An pùr tu kuhnji malonovi se ušafajo dobrò kupe an dajo tajšan okus, ki ga je težkuo pozabit.

"Štakanje, preganje (previdenje) te buozih saruot" so pravli ankrat naši te stari; pa tud štokjo ki je navadno jedilo, po buozim nareto, ima adan parjetan okus.
Čeprù kuhanje naših starih nie bluo nimar bogato, adno rieč nieso mai pozabil':
so bli prepričani, de ceringa je ja important za človieka, ma "ne od samega kruha živi človek" takuo ki pravi Vangel;
so lepuo viedli, de mier je še buj important za dušno an telesno zdravje človieka, zatuo so nam zapustili tuole učilo u tisti parglihi, ki pravi: "Rajš pinca an batuda u mieru, ku gubanca an mesuo tu kregu";
s telimi besiedami so nam tiel' dokazat de, če dost krat niemamo obiuno za jest pa živimo u mieru, tiste malo ceringe, ki uzamemo se bo poznalo go na nas;
če pa imamo boj an kreg tu hiši, čeprit bomo jedli bišteke usak dan, tuo nam na bo dost pomalo za srečno življenje.

Na koncu muoramo reč, de kuhanje naših te starih judi je bluo skromno, nè dost bogato pa dobrò, takuo ku njih pamet ki nie bla dost ovita in komplikana:
so znal' poviedat te nucne an glaune reči z malo besied.

Posebno donas, ki nimar buj pogostu jemo surgelane an šofistikane moderne jedila, se mi zdi potriebno de spoznamo naše stare jedila, ki so dost krat zložene drugač od vasi do vasi, use pa majo u sebe adno veliko dobruoto.

Za poživiet našo mizo an hkratu tud naše telesno an dušno zdravje bi na bluo slavo se uarnit usakankaj na tele naše stare navadne jedila.

Giorgio Oualizza

NAVADNA PINCA

(parbližno za štier judi)

Nucamo

3/4 kg. moke serkove, sou an uodo.

Parprava

Se lože tu adnò posodo moko serkovo, se jo osoli an se jo umieša z marzlo uodo (ne smie bit ne prečisto ne pregostuo).

Se lepuo pomedè an očisti ognjišče;
na dobrò gorkè madone se poviezne tole "pašto"‚ se jo potrese z no malo moke serkove an se jo pokrije z venjikovim perjam, de na pride gor kaj pepela (če je pozime an niemamo pred roko perja lahko nucamo navadno karto);
usè se zagrebè z mejavo (uogje an pepeu);
na koncu se počas, počas kure go po nji vič al manj adnò uro cajta.

PINCA ZEJOVA

(parbližno za štier judi)

Nucamo

3/4 kg. moke serkove,
uodo,
sou,
mederjauko,
meto,
sarčno zeje,
luštrih,
ozebar,
1 eto špehà.

Parprava

Zriežemo špeh zlo tankuo na bierje,
tah njemù denemo usò tisto zeje, ki smo ga tle gor naštiel' an damo cvriet;
potlè doložimo tah moki serkovi kar smo pocvarli, zmiešamo z uodo in osolimo;
potlè gremo naprej ku z navadno pinco.

PINCA ULITA

(parbližno za štier judi)

Nucamo

1/2 kg. moke ušenične,
uodo an sou.

Parprava

Tu adno bukalino denemo ušenično moko, jo osolimo an zmiešamo z uodo, ku za navadno pinco, samuo muoramo ahtat, de " pašta " ostane takuo čista, de se ulije;
potlè jo ulijemo na dost gorke madone, de se hitro nardi skorja tazdol, jo obarnemo, jo pokrijemo z vinjikovim perjem al pa s karto, jo zagrebemò z mejavo an kurimo go na nji parbližno pou ure cajta.

N.B.
Navadna pinca se je z batudo, pinca zejova se lahkò je sama, brez druzih jedil, pinca ulita pa se je s sieram, s salaman, z verduro itn.

BROSKVI U LONCU

(parbližno za štier judi)

Nucamo

adnò sriednjo braskvò;
štier-pet sriednjih kompierju,
adno žlico sadla,
sou an popàr (peber).

Parprava

Denemo kuhat kupe tu uodo zriezane saruove broskvi an sadlo, jih osolimo no malo an doložimo adnò prežo poprà (peberja).
Pustimo, de se kuhajo dvie-tri ure.

Pruot zadnjemu zriežemo kompier na koščiče an ga posebe ovarmo (obarimo) (parbližno 1/4 ure);
potlè ga ocedimo an ga denemo tah braskvàn.
Pustimo, de se usè še no malo pokuha:
jed je parpravjena kar je kompier dobrò kuhan.

OP.-N.B.
Kajšni kladejo u lonàc tudi grah, ki ga je trieba dat kuhat že od začetka kupe z obielo.

BROSKVI TENFANE

(parbližno za štier judi)

Nucamo

Adnò sriednjo braskvò,
30 gr. špehà,
30 gr. sadla,
adnò sriednjo čebulo,
an stròk česnaka,
pou glaža mlieka,
sou, popàr (peber).

Parprava

zriežemo tankuo braskvè, jih denemo kuhat no malo cajta (3/4 ure) an jih osolimo.
Potlè jih ocedimo an, kàr se pohlade, jih otlačmo (otiskamo) z rokmi;
jih no malo potučemo s stakauinco, de se štorì zmastijo.

Denemo tu adnò padielo špeh, sadlo, tankuo zriezano čebulo an strok česnaka, de se dobrò zagreje.
Kar je česnak zagriet, ga uzamemo uon an doložimo braskvi, ki smo jih že prijet kuhal'.
Osolimo in potrosimo popàr.
Tenfamo braskvì, dòk na ratajo mehne, potlè, pruot zadnjemu, doložimo še mlieko.

N.B.
Tenfane braskvè jemo narvič s polento al pa s kuhanim kompierjem.
Par starin (50-60 liet nazaj) namest braskvi so začel' tenfat kapus (še donàs pravijo, de te parve sienje al flance od kapusa so jih parnesli dol z Livka).

KAPUS U SOLATI

(parbližno za štier judi)

Nucamo

adno sriednjo glavo kapusa,
1/2 eta špehà,
sou, popàr (peber)
an dvie žlice ožejda.

Parprava

zriežemo kapus tankuo tankuo, ga denemo tu adnò posodo, ga posolimo an ga pustimo 3/4 ure, dok se začne sam ueliet (mečit);
potlè ga otlačmo (otiskamo), de gre uodà uoz njegà.
Posede zagrejemo špeh s katerin obielimo kapus;
če je trieba ga tud' osolimo an potresemo popàr (peber), nazadnje doložimo ožejt an use kupe zmiešamo.

N.B.
Kapus u solati jemo navadno s kuhanim kompierjan.

CVARČJA Z ZEJAN

(parbližno za štier judi)

Nucamo

mederjauko,
meto,
luštrih,
ozèbar,
komaràč,
sarčno zeje,
slìs,
kajšno punto od lazè, kàr pahà (kàr je še mlada),
no malo evietja od pokrive,
šest jajc,
1/2 eta špehà al pa masla,
sou.

Parprava

Operemò usò zeje, ki smo ga naštie1i in ga lepuò (fino) stacamo;
tu adnò posodo denemo celè jajca z bejakan, do1ožimo stacano zeje, osolimo in zmiešamo.
Posebe zagrejemo obielo (špeh al maslo);
kàr je obiela zagrieta io ulijemo na jajca in zeje, pustimo de se usè kupe shrìen in potlè obarnemo cvar#jo an par krat, de se ocvrè z dnin an z druzin krajan.

MARVE

(parbližno za štier judi)

Nucamo

glih tiste zeje, ku za cvarčjo z zejan,
1/2 eta špehà (al pa masla),
1/2 eta moke serkove,
1/2 eta moke ušenične,
1 g1až mlieka, sou.

Parprava

Operemò zeje an ga fino stacamo;
tah zeju doložimo jajca s cielin bejakan, osolimo, do1ožimo še moko in usè kupe zmiešamo;
kàr miešamo tole " pašto " dolivamo usak an kaj no malo mlieka.

Tu drugi posodi zagrejemo obielo (špeh al pa maslo),
potlè ji doložimo tisto " pašto ", zadost čisto, ki smo io prijet parpravli.
Kàr se no malo zagreje jo obarnemo,
potlè jo arzderemò, de se azgavi (de se zdrobi) in miešamo pogosto, dokjer se na ocvrè.
Cvremò parbližno dvajst minut.

MINJESTRA IDRIKOVA

(parbližno za štier judi)

Nucamo

3 ete graha (buojš, če je rezijan),
6 sriednjih kompierju,
adnò sriednjo čebulo,
no malo predarsina,
no malo opiha,
no malo idrika,
6 bierij špehà (al pa sadla),
àn stròk česnaka,
3-4 žlice oja,
sou.

Parprava

Če nucamo grah te suhi ga muorarno diet odpuščat tu marzlo uodo an dan priet ku, ga denemo kuhat, takuo de se lepuo umeči an de se rajš skuhà).

Denemo kupe tu uodo grah an obielo (špeh al pa sadlo an oje);
stacamo fino čebulo, predarsin, opih an usè tuole doložimo tah grahu an obieli;
strok česnaka gre nòt cieu, de ga potlè uzamemo uon kàr je skuhana minjestra;
nazadnje osolimo an usè kuhamo tò narmani nè tri ure.

Grede ki se tuole kuha preberemò, zriežemo, operemò an denemo kuhat posebe še idrik, ki ga osolimo glih no malo.

Kàr je grah malomanj kuhan oburmo (olupimo) kompier, ga zriežemo u koščiče, ga denemo kuhat posebe an ga osolimo.
Kàr se kompier no malo pokuha (1/4 ure) odlijemo tisto uodo (= ovarenca) u kateri se je kuhu, ga zalijemo z drugo an doložimo tah kompierju kar se je kuhalo u parven loncu (grah an obiela) an še kuhan idrik.
Pustimo na ognju še no malo, dòk se na popunama skuhata grah an kompier;
nazadnje še dosolimo če je trieba.

MINJESTRA BRASKOUNA

(parbližno za štier judi)

N.B./OP.
Usè parpravimo an nardimo glih takuo, ku za idrikovo minještro,
samuo namest idrika nucamo braskvè,
ki jih posebe skuhamo.

PONADA

(parbližno za štier judi)

Nucamo

dva panina kruha,
4 jajc,
1/2 eta masla (al pa špehà),
sou.

Parprava

zdrobimo vàs kruh tu màrve;
denemo grèt maslo (al pa #Špeh);
kàr je maslo zagrieto denemo not' kruh, ga no malo pogrejemo tu masle an potlè mu dolijemo ne dva litra uodè, osolimo an pustimo, de se kuha;
pu ure potlè strepamo posebe same bejake od jajc (jih strepamo takuo, de se na nardijo piene) an jih denemo not kuhat;
kuhamo naprej še nìh deset minut, potlè uzamemo posodo taz ognjà, strepamo čarnjake an jih zmiešamo ta med' usè (gredè ki lijemo not' čarnjake muoramo mešat, de se na čarnjaki hitro zvare).

KAŠA Z MLIEKAN

(parbližno za štier judi)

Nucamo

dvie pesti kaše (ječmèn al pa ars otučen),
pu litra mlieka,
koščič špehà,
1/2 eta masla,
1/2 kila kompierju,
1/4 kila graha,
su.

Parprava

An dàn priet (zve#er) denemo odpuščat kašo tu marzlo uodo an glih takuo posebe tud' grah.
Denemo kuhat grah tu adnò posodo an posebe še kašo tu adnò drugo kupe z maslan s špehàn àn s kompierji, ki jih zriežemo u koščiče (priet jih lepuo olupimo al oburmo);
osolimo kašo an grah (graha manj ku kaše);
kàr je grah kuhan ga doložimo čeh kaši an kompierju.
Malo priet ku se mà ukidat, ulijemo not' še mlieko.

KUHNJA Z ŽLICO

(parbližno za štier judi)

Nucamo

no malo prasečjega mesa ta par rebrih an kajšno kuost,
dvie pesti graha,
dvie oblice (riepe) ukisane,
3-4 kompierje,
kajšno bierjo-fleto špehà al pa sadia,
pu čebule,
adan stroh česnaka,
su an popar.

Parprava

denemo kuhat kupe obielo (špeh al pa sadlo), uonje-dišave (česnak, popar an #ebulo) grah an prasečje mesuo, osolimo nomalo an potlè kuhamo parbližno ne tri ure.
Posebe operemò an zribamo oblice an jih denemo kuhat tu slano uodo: kuhati se muorajo parbližno ne dvie ure.
Potlè operemò, oburmo (olupimo) an zriežemo kompier u koščiče an ga denemo kuhat pòsebe tu uodo, ki io nomalo osolimo.
Kàr je kompier kuhan ga ocedimo an zaštakamo.

Kàr je kuhnja kuhana ji doložimo zaštakan kompier an riepo kuhano an pustimo na ognju še nomalo cajta.
(Če vam je ušeč gosta kuhnja lahkò doložite kajšno žlico moke serkove za io ugostit).

KUHNJA SUHA

(parbližno za štier judi)

Nucamo

dvie oblice,
3-5 bierij-flet špehà,
su.

Parprava

operemò oblice ukisane, jih zribamo an jih denemo kuhat tu slano uodo;
kàr je kuhnja kuhana jo muormo ocedit.

Posebe zagrejemo špeh an ga polijemo go na kuhnjo, potlè usè kup zmiešamo.
(Suho kuhnjo jemo s kuhanim kompierjan al pa s polento).

KUHNJA TENFANA

(parbližno za štier judi)

Nucamo

dvie ukisane oblice,
pu čebule,
adan stroh česnaka,
3-6 bierij-flet špehà,
2-3 klobasice al pa adan mužet,
su, popar.

Parprava

posebe zagrejemo obieio (špeh an malo oja če kaišan zeli), pocvremo tu obieli čebulo an česnak katerin doložimo klobasice ai pa mužet;
kàr so klobasice (al pa mužet) zagriete jih uzamemo uon, de se na arzderejo kàr bomo potlè mešali kuhnjo.
Malo cajta priet ku uzamemo uon klobasice operemò an zribamo oblice, takuo de jih denemo tu obielo zagrieto potlè ki smo uzeli uon klobasice.

Če želimo, do1ožimo no malo poprà an pustimo tenfat; usak an kaj muoramo pomešat.
Kàr je malomanj že tenfana, pokusimo kuhnjo an, če je trieba, io osolimo;
na koncu do1ožimo tah nji tiste klobase, ki so ble že priet ocvarte an uon s padiele uzete, de se na arzderejo.

(Kuhnjo tenfano jemo narvič s kuhanim kompierjan al pa s polento).

RAJS Z MLIEKAN

(parbližno za štier judi)

Nucamo

4 pesti rajža,
za an oreh masla,
1/2 litra mlieka,
su.

Parprava

Denemo tu urielo uodo raiš an maslo an osolimo; kàr rajš ima bit malomanj kuhan dolijemo mlieko an, če je trieba, še dosolimo; pustimo še naprei na ogniu, dokjer nie raiš kuhan do prave miere.

TAJADEJE Z MLIEKAN

(parbližno za štier judi)

Nucamo

1/2 kila moke ušenične,
1/2 litra mlieka.
su.

Parprava

Tu adno bokalino denemo moko, tah nji dolijemò no malo marzle uodè (tarkaj ki ie trieba);
udielamo testuo, ga arzvalimo an ga zriežemo na uozke an podugnjene pasčiče.
Zaurejemo uodo an potlè varžemo not tajadeje, jih osolimo an pustimo de se kuhajo;
kàr tajadeje imajo bit malomanj kuhane dolijemo čeh njin še mlieko an usè kupe pokuhamo, dokjer tajadeje nieso popunama kuhane.

TAJADEJE SUHE

(parbližno za štier judi)

Nucamo

1/2 kila tajadej (kuo se nardijo, smo že poviedli);
1/2eta špehà (namest špehà lahko nucamo zasieko al pa maslo),
no malo domačega suhega zribanega siera,
su.

Parprava

Denemo kuhat tajadeje tu uodo urielo an slano;
posebe denemo grèt obielo (špeh, zasieko al maslo; al pa usakega po no malo).
Kàr so tajadeje kuhane jih lepuo ocedimo, jih obielimo an jih potresemo z zribanin domačin sieran.

AN FAJN RIŽOT Z GOBAMI

Sada je par1ožnost pobierat gobe, ki posebno lietos u zlò dažeunem cajtu rastejo ku... gobe in jih na manjka po naših sanožetih; muormo pa reč, da tistih narbuj dobrih (ardane, babe, 1ešičke, farlinke), jih je usako lieto manj tle par nas, zauoj kì gobe rastejo rade posebno na posiečenih sanožetah; u naših krajih pa trauniki so malomanj usi zapuščenì an nasèč, zatuo ni čudno, če se " te prave " gobe počaso zgubjajo in njih cena (prezzo) raste hitro od lieta do lieta ku... goba.

Naši judje so zatuo začeli jest tudi tiste mani kvalitetne gobe, ki prijet jih nieso skor poznali (ježouke, štorouke (čepouke) -po italijansko " Chiodini ", petelinčiči, labrene in "te plave" (golobice ali " russole ");
muormo tudi poviedat, de par starin je malo kajšan pobieru an jedu gobe;
judje so se bali, de se zastrupijo al pa so mislili, de gobe nieso nič uriedne (še donàs se s1iši tale pargliha: " nie za nič, ku goba ").

Gobe se morejo parpravt na vič sort;
jih lahko pečemò, tenfamo al pa z njimi parpravimo " sugo ", ki je posebno dobar za ta na pašto al pa tu rajš gobe dajo okus jedilan an se štimajo posebno z mesan.

Tel krat vam prežentamo adnò " riceto " (rižot z gobami), ki so jo prepisali otroci "Mlade Brieze" u Dolenjem Tarbijù lieta 1976 in ki je zapisana u tretjem zborniku " Mlade Brieze ".

Nucamo

raiš,
konservo,
meseno župo,
ser "grana ",
oje, maslo,
čebulo,
predarsìn an gobe (babe).

Parprava

denemo tu adnò zadost veliko posodo (casseruola) no malo masla, no malo oja an adnò čebu1o;
počakamo, de čebula poarmeni an potlè denemo notar gobe, stacane fino fino kupe s predarsinan;
pustimo de se kuha nìh pet, šest minut;
kàr so gobe an čebula no malo pocvarte do1ožimo še konservo an no malo župe mesene (če io niemamo parlijemo no màrc uodè an adan "dado ");
kuhamo kar naprei nìh deset minut potlè vesujemo notar še raiš (na usako glavo adnò pest) an saldu miešamo an miešamo (če ie trieha dolivamo župo meseno);
kàr ie raiš skuhan uzamemo posodo taz ognjà, potresemo na raiš ser zriban, zmiešamo an nesemò na mizo.

FUARUŠ

(parbližno za štier judi)

Nucamo

1/2 kg. kompierja,
2 pesti graha,
2-3 zlice moke serkove,
obielo (špeh al pa sadlo),
su.

Parprava

Oburmo (olupinio) an zriežemo u koščiče kompier an ga denemo kuhat posebe;
tud' grah denemo kuhat posebe.
Kàr sta grah an kompier kuhana, ocedimo kompier, mu dolijemo drugo uodo an tah njemu doložimo še grah.
Zagrejmo špeh (al pa sadlo) an tu tole obielo denemo moko serkovo;
io zamiešemo an no malo paržgemo.
Na koncu ložemo usè kupe čeh kompierju an grabu, pokuhamo še no malo an osolimo.

BUJE S KUHNJO

(parbližno za štier judi)

Nucamo

1 kg. moke serkove,
špeh,
su,
kuhnjo suho
(poglej: KUHNJO SUHO).

Parprava

Zagrejemo speh;
lepuo pomiešamo an potlè uoz moke nardimo buje (baie);
na koncu denemo kuhat buje u slano an urielo uodo.
Pustimo de se kuhajo 3/4 (tri četart) ure, jih ocedimo an jemo s kuhnjo suho.

KAŠA Z OBIELO

(parbližno za štier judi)

Nucamo

2-3 pesti graha,
4 pesti kaše,
1/2 kg. kompierja,
špeh al sadlo,
su.

Parprava

Denemo kuhat grah kupe z obielo an no malo osolimo;
posebe denemo kuhat kupe kašo an kompier oburjen (olupjen) tu koščiče an osolimo.
Kàr je usè malomanj kuhano denemo usè kupe tu adnò posodo (grah, obielo, kašo, kompier), pustimo de se pokuha še nomalo an dosolimo (če kor').

N.B.
Naša stara pargliha prave: " Kaša kruha 'praša ".

KOMPIER PEČEN

Nucamo

kompier an sou.

Parprava

Tuole je zlò staro jedilo.
Za no malo cajta, kàr zauojo gice kompier potegne not' usò sou ga obarnemo an ga spečemo še s tin druzin krajan.
Na koncu kompierje olupimo an jih snemo.

OP./NB.
Lahkò oburmo, olupimo kompierje an jih denemo za no malo cajta tu slanamurjo (= uodà ki je puno slana) de se osole;
potlè jih denemo pa pec.

- Nekaterji, kàr so kuhal' kuhnjo z žlico, so olupil' po ne dva kompierja an so jih diel' kuhat tu kuhnjo; kàr so bli kuhani so jih uzel' uon an so jih sniedli.

KOMPIER Z ZASIEKO AN Z BATUDO

(parbližno za štier judi)

Nucamo

1 kg. kompierju,
zasieko al pa špeh,
batudo,
su.

Parprava

Olupimo kompier an ga denemo kuhat tu uodo, ki je no malo slana.
Kàr kompien 'mà bit kuhan ga pokusimo an, če kor, ga še osolimo.
Kàr ie kuban ga ocedìmo, zagrejemo objelo (zasieko al pa špeh) an obielimo kompier s tolo zasieko al pa s špehan;
potlè usè kup zaštakamo an na koncu tel obiejen kompier jemo z batudo.

KOMPIER PODKISAN

(parbližno za štier judi)

Nucamo

2 kg. kompierju,
1-2 čebule,
ožejt (ejsih),
špeh (al pa zasieko),
su.

Parprava

Oburmo, olupimo an zriežemo kompier u ko#Š#iče an ga potlè denemo kuhat tu uodo, ki je no malo slana.

NB./OP.
Kompier moremo kuhat tud' " u botah ", z olubam an ga potlè olupit an zriezat u kose;
tajšan kompier pa je buj fortan (=močan)).

Kàr kompier ima bit malomanj kuhan, zagrejemo #Špeh (al pa zasieko);
kàr je špeh zagriet ulijemo tah njemù ožejt (2-3 žlice, vič al mani, po okusu) potlè osolimo an, če ie prekislo, dolijemo še no malo uodè.

NB.
Če nam je ušeč čebula, io ložemo zriezano tu obielo že zagrieto, io pocvremo an šelè potlè do1ožimo ožeit.
Če je trieba, dosolimo kompier an kàr ie kuhan ga ocedimo an ga obielmo.

POLENTA OBLITA Z GRAHAM AN OBIELO

(parbližno za štier judi)

Nucamo

1 kg. moke serkove,
4 pesti graha,
2 eta špeha,
su.

Parprava

Skuhamo kupe grah an obielo (špeh al sadlo) okuole tri ure.
Denemo gor kotu za polento an kàr je uoda uriela osolmo, zamiešamo moko an pogosto štakamo an obnačamo.
Pou ure potle, kàr je polenta kuhana, io ukidamo, jo zdrobmo na koščiče, velimo gor grah an obielo an jemo.

POLENTA AN CVARČA Z MLIEKAM

(parbližno za štier judi)

Nucamo

1 kg. moke serkove,
8 bierij (flet) špeha,
10 bierij salama (al pa 4 klobasice),
6 jajc,
0,5 litra mlieka,
su.

Parprava

Denemo gor za polento. Tisti cait ki se polenta kuha parpravimo cvarčo takole:
zagrejmo speh, kàr je #Špeh zagriet doložemo tah njemu salam (al pa klobasice);
kàr se use lepuo ocvre strepiemo jajca (bejake an čarnake kupe) an jih ulimo not tah obieli an salamu;
kàr so jajca ocvarte do1ožemo mlieko an su če je potrieba an pokuhamo an kuart ure.
Kàr je polenta kuhana jo jemo s telim močilam.

POLENTA PO VARHU OBIEJENA

(parbližno za štier judi)

Nucamo

1 kg. moke serkove,
1 lt. mlieka,
8 bierij (fiet) špeha,
su.

Parprava

Denemo gor za pcolento an kàr ima bit malomanj kuhana zagrejemo špeh an zagrejemo mlieko.
Kàr ie polenta kuhana io zdrobmo na koščiče ulimo gor mlieko an špeh zagriet an jemo use kupe z ž1ico.

A) MOČNIK OBIEJEN PO VARHU

parbližno za štier judi

Nucamo

0,5 kila moke serkove,
2 litra uode,
osam rezik špeha (0,5 eta),
su.

Parprava

Se dene gret uodo an kàr je zagrieta se not zamieša moko (se muore zamešat tarkaj moke, de na rata ne župa ne pulenta).
Se pusti kuhat tri kuarte ure: okuole močnika je manj diela ku okuole pulente, zakì se na muore pogosto štakat an obračat.
Kàr ima bit kuhan močnik, se zagreje obielo (špeh al zasieko) an z njo obiele močnik.

B) MOČNIK Z BATUDO

NB. Kàr je naret močnik se počaka, de se pohladi an potadà tah njemu se ulije batudo.

O) MOCNIK Z MLIEKAM

NB.
Kàr je naret močnik se ulije tah njemu gorkuo mlieko.

D) UZGANC

Nucamo

1 kilo moke serkove,
1 litro uode,
8 rezik špeha,
su.

Parprava

Se ugrieje špeh an se not zamieša moko serkovo, se jo užiga an se počaso mieša.
Že priet se muore zauriet uodo an jo osolit.
Kàr je užgana moka, se ulije not uodo an se muore hitro mešat, de se na nardijo osvajki an de se arzmarva.
Potlè se pustì kuhat pu ure an učasih se pomieša.

NB.
Uzganc se ie z batudo al z zaurietim mliekam.

A) IDRIKOVO STAKANJE

(parbližno za štier judi)

Nucamo

2 pesti kuhanega idrika,
1 kilo kompierja,
8 flet špeha (če se če, se more do1uošt čebulo),
su, popar.

Parprava

Se dene kubat idrik an posebe, tu uodo malo slano, pa oburjen (olupjen) kompier takuo, de kàr kor, se ga ima že parpravjen.
Se zagrieje špeh an čebuio, če je ušeč.
Kàr idrik an kompierji so kuhani se jih ocedì an se zamieša use kupe s špeban;
če kor se dosoli an se potrese gor no malo popra an se use tuole zaštaka.

NB/OP.
Na telo uižo se more nardit druge sort štakanja:
z uainam, z zejan od riepe an z braskvi.

B) MALONOVO ŠTAKANJE

Malonovo štakanje se parprave ku idrikovo, samuo ki kàr se zagrieje špeh, se ta par njim užge no malo moke serkove an se zaštaka tah njemu, če se če, tudi grah kuhan posebe.
Giorgio Qualizza

Realizzazione della pagina Ruben Specogna
Questo sito, realizzato e finanziato interamente dai soci, è completamente independente ed amatoriale.
Chiunque può collaborare e fornire testi e immagini a proprio nome e a patto di rispettare le regole che trovate alla pagina della policy
Dedichiamo il sito a tutti i valligiani vicini e lontani di Pulfero, San Pietro al Natisone, Savogna, Stregna, Grimacco, San Leonardo, Drenchia, Prepotto e di tutte le frazioni e i paesi.
© 2000 - 2023 Associazione Lintver
via Ponteacco, 35 - 33049 San Pietro al Natisone - Udine
tel. +39 0432 727185 - specogna [at] alice [dot] it