Posebnosti našega izika

Arbrisanje vokala "i"
Tek jube suojga folka, suoje judi, sparjema njih bogatije, jih spozna ku suoje an jih na zamenuje z druzmi, jih obime takuo ki so: buoge, šklete, lahne, madle, suhe, magar an motne an umazane: ma so suoje bogatije.

Duo nan verije an pogubì naše besiede, tiste besiede ki kličemo naš izik? Duo nan vepule posebnosti našega izika, katerin smo tarkaj parjubjeni?
Varzimo zgled na telo parvo posebnostjo.

Parva posebnost našega izika.

Ku more, Nediškko se veselì preganjat vocal “i”.
Dvakrat telo preganjane je položeno tu gramatiko, pride reč de “i” pru ga nia an ga nia maj bluo.
Parvi krat posebnost je tela:
na infinitu usieh verb dezinencja nia -ti, pa -t.

Samuo na Matajure se nuca -ti. Niesan zastopu zakí, an če no muojo jdejo (misu) jo iman.

Se muore doluožt de je tudi dan verb ki nuca dezinencjo “-ti”, ki je “itì” .
Tela “i” ima ačént, antá je težkuo jo pregnat.
Pa jest san čú puno krati te stare guorit “ìt”.
An je tud na ljudska piesan, ki prave:
“... san muoru dekle zapustit, Cezarju služit ìt .

Zatuo, kar guarmò ol kar pišemo, na kladimo maj “i” na koncu verb:
pisat, ne pisati; guorit, ne guoriti.

Druga posebnost našega izika.

Moški plural pasanega partičipjona na tarpì dezinencjo “-i”:
mi smo skakàl, ne: mi smo skakali,
vi sta videl, mi smo piel...


Tu teli posebnosti, čuda!, je še druga posebnost:

puno verbu ki pred dezinencjo -t imajo drugo konšonant an ki na infinitu imajo ol ki morejo imiet dezinencjo “-it”, nardjo dezinencjo “-li” na mestu “-il” par možkin pasanin partičipju:
mort = moglì, zamìert = zamierli, zasìert = zasierli, stuort = storlì o stùorli, štult = štulli, zmiert = zmierli, zburt = zburli, udart = udarli, silt = silli, pravt = pravli, , etc., etc.

Frajne posebnosti

Puno druzih posebnost z vokalo “i” se morejo frajno nucat ol na nucat.

1 - Verbi z dezinencjo -it morejo (ne muorjo) zbrisat “i” dezinencje:

branìt = brànt.


Drugi ežempilni:
kùnit = kùnt ; skubìt = skùbt ; cìepit = cìept ; ženìt = žènt an puno druzih.

2 - “I” se more zbrisat tud na pluralin nominativu možkih imen:

botáč = ('' á '' kratka) ragazzo,
botàč = ('' à '' duga) ragazzi.

Potardimo lepuo de, po navad, vokal ki pretieka posneto “i” se dobró pretegne.

3 - “I” se more zbrisat tud na singolarin lokativu ženskih imen :

Tàpar zen
namestu tàpar zení .

4 - Gostè zbrisanja '' i '' na pluralin strumentalu možkih an ženskih imen, adjektivu an pronomu:

z našim lepím ženàm

An še:
5 - na parvo an drugo osebo pluralna prezenta :

Hvàlmo/hvàlta
namestu hvalìmo/hvalìta

vàbmo/vàbta, zgubmò/zgubtà, kùpmo, nòsmo, posòdmo, zlòžmo, etc.

Za potardit pa de na imperativ vokal ''i'' na more bit arzbrisana
imperativ: hodìmo/hodìta, pridìmo/pridìta, hitìmo/hitìta, hvalìmo/hvalìta, želìmo/želìta, ecc.


Kajšan zlo riedak krat arzbrisanje more se godit tud na imperativ:

present = mi se čùdmo ,
imperativ = čùdmose ,
rajš ku: čudìmose .

6 - Na drugo šingolar osebo prezenta imperativa :

Vìed , manestu vìedi ;
glèd , namestu glèdi .ecc.

7 - U pasan partičip verba “bit” :

San blá, je blùo, so blì ;
namestu san bìla, je bìlo, so bìli

8 - Zbrisanje '' i '' na ğenitiv ženskih besied u konšonant :

zauoj tuoje žalost (i)
muoje mat(i) (Se na more rajtat de Nediško je zgubile genitiv: sa adjektiv je očitno na genitiv.)
Questo sito, realizzato e finanziato interamente dai soci, è completamente independente ed amatoriale.
Chiunque può collaborare e fornire testi e immagini a proprio nome e a patto di rispettare le regole che trovate alla pagina della policy
Dedichiamo il sito a tutti i valligiani vicini e lontani di Pulfero, San Pietro al Natisone, Savogna, Stregna, Grimacco, San Leonardo, Drenchia, Prepotto e di tutte le frazioni e i paesi.
© 2000 - 2023 Associazione Lintver
via Ponteacco, 35 - 33049 San Pietro al Natisone - Udine
tel. +39 0432 727185 - specogna [at] alice [dot] it