Donàs ol jutre?

Bon pisu
de san žalostan donàs.
Moren lahkò pravt
de jutranje
j teškà.
Ki pride reč
tala brezcončna samuost?

Ist ka san?!

Usè žvine ki san fuotro
so se zabile na me;
nič me na marajo!
San klicu tiča.
Mej odguoru:
“San tle!”
Pa nale ki san ga čù,
ga nia blùa.

“Te na viden,
kie si?
Za kas uteku,
uornise!”

“Pa san!
San tu tuoj glav.“

Ma tu muoj glav ga nia.
San sam.

Donàs ol jutre,
usè,
kar je an kar nia,
kar j bluo an kar nìa bluo,
kar bo an kar na bo,
usè
me j za nadliego
an za škodo.

Ku deb ,
donas ol jutre,
za me
na bluo vič prestora
na zemìa.