Kajn an Abel

Adam j stuoru zanosit Evo, njegà ženò: onà j spočela an rodila Kaìna, an je jala:
San dobìla negà možà za gnado Božjo”.
Potlè je imiela tud Abelona, njegà bratra.

Abel j biu pastier trume pastierske, pa Kain kumèt.

Za malo cajta potlè Kain j podarìu Gospuodu no daritvo frug od zemjè; tudi Abel j podarìu ucè parvorojene an te narbuj maslene.
Antà Gaspuod j sparjeu Abelona an kar muj podariu; pa nia badù Kaina an njegà zapadeno daritu: Zatuo Kain sej zajezu an njegà obràs sej spreobarnù.

Antà Gospuod je jau Kainu:
“Za ka si ti zajezen an zakì hodeš z nizko glavò?
Če ti dielaš dobrò,morebit bo de na boš mogù daržat vesokò glavò?
Pa če ti dielaš slabo, tuoj grieh al na stoji ato ato za se vreč gor na te?
Njegà željà je obarnjena na te, ma ti jo moreš gospodarjat!”

Parvo pobivanje

Antà Kajn j jau Abelonu, njegà bratru:
“Pujmò čeu puoje!”
An kar so bli tan u puoji, Kain sej vargu pruot Abelona, njegà bratra, an gaj ubù.

Ma Gospuod j prasù Kaina:
“Kie je Abel, tuoj brat?”

On je odgùoru:
“Na vian; al san morebit jest varuh muojga bratra?”

Antà Buog je jau:
“Kas nardiu? Glas karvè tuojga bratra ueče od zemjè notar do me!
Bod ti zatuo štrafan delèč od zemjè, ki je odparla usta za popit kri tuojga bratra, velìto od tuoje roke!
Kar boš teu dielat zemjò, onà te na bo dajala vič nje fruge; boš povasnjak an utìekovac na zemì.”

Kain j jau Gospuodu:
“Muoja hodobija je tarkaj velika de jo na moren prenest.
Lej, sa ti me loviš od telega kraja an jest bon skrit od tuoje priče; bon povašnjak an utìekovac na zemìa an bo de usak k me sreča, me ubije”.

Ma Gospuod muj jau:
“Dobrò, usak ki ubije Kaina, bo štrafan sedan krat tarkaj”

Potlè Gospuod je poluožu an sanjau na Kaina, takuo de usak tek bi ga sreču, bi ga na ubù.