Odparta rana
Gor na bùl
rija starih pozabjenih hiš,
ku na odparta rana
gardi rob.
Dan za dne,
kar vìetar, daž
jih pjuskajo,
viden hiša preobràčat
njih gobac,
nimar buj opàden,
nimar buj zavàržen.
Mojà zemjà joče
an jest znjo.
Se poprašujen če an dan
tek sej odločìu se uàrne
na troštu naše zemjè,
buoza an minena
pa jubezni bogata
an stare hisa
bi se posmejale še ankrat
tistin ki se uarnejo
an ki pogledajo pruot robu
brez znizat očì
an poardečìet od špotà.
nš