kuo so reči

Studenci pride na dan pruot koncu lieta, u zadnjih miescih, ku po navadi.
Zadnja dva numerja tele majhane riviste so no malo stresle tiste “slovence” ki dielajo za slovensko šuolo u Nediških dolinah.
Slovenski giornali so se subit zauzel pruot Studencan ku de bi biu naš namien motit žlajfat al ustavit dielo slovenske šuole.
“Studenci je za dialekt, pruot slovenskemu jeziku”, - so tardil -
“Studenci ima ideje od tistih ki so pobral po Nediških dolinah štier taužint podpisu pruot “slovenščini”.

Tisti ki so prebral kar smo pisal vedo de mislimo de u slovenskih dolinah kor priet oživiet kar dobrega je še ostalo. če bomo nardil tuole use to druge, an “slovenščina „‚ se sama od sebe, ku garim okuole starega partljika vesiečenega kostanja.

Tiste firme so ble “za” dialekt an kažejo de partljik ima šele zelenè kornine.
Tisti ki so podpisal nieso bli pruot slovenskemu dialektu..
Na kor nič presajat, je tel stari čok ki muora porodit.

Tala je resnica, an, ku taka, nie rieč za vrieč tu smeti: so bli usì s1ovienj, ki so zastopil an guoril “po slovensko” tisti ki so podpisal.

Artikulni “Pu litra te čarnega. Slovenec an Slovènj” an ‘Materni izik, duom, hiša, vas... kar je tojè an karje juškje” so stresli “slovenske politike” naših kraju.

Kaj je pisu Studenci?
Nič posebnega, samuo tisto resnico ki usak človek Nediških dolin pozna an tardi, ma ki “slovenski politik” na smia poviedat zak stara politika mu tuolega na pusti.

Resnica je, de našega človieka ga nie spot spoznat par sojih bližnjih de je ‘slovènj” de guori’”po slovensko”.
Za tuole niema nobednega problema kar vie de tist ki ga posluša je tajšan ku on, de guori ku on. če pa ima pred sabo juškiega, če na pozna tistega s katerin guori, če na vie kaj ima te druh u glavi, mu nie lahko pokazat zuna kar je on sam, dok’ nie šiguran de te drug ga lepuo zastope.
“Slovènj” šigurno nie za anj le tisto ku reč “slovenec”.
Usi vemo kuo je problematika zmiešana an tudi zaki se je takuo zmešala an zap1edà

Škoda je de slovenj Nediških dolin niema adne besiede s katero poviedat usakemu kduo je.
Rezijan iz Rezie prave de je “Resiano - Rezjan” an ubedan njema ki reč: usakemu je jasno duo je, niema potriebo dajat špiegacíjonu, pojasnit, kater je njega izik, če je lah, talijan, s1ovènj al pa ima rusko kri.
Pusti naj se “eksperti” kregajo: on je kar je!
Usakemu gre pru de je an de ostane kar je: rezijan.

Nobednemu nie narobe če ima vojo manjtinjat suoj izik, navade an tradicijone soje doline.

Slovenje Nediških dolin, do sada so jih klical “Benečani”, “Slavi”, “Popolazioni di antico insediamento”... di origine slava”, “Nediških dolin.
Če gremo buj nazaj smo bli ”Schiavoni di Antro e di Merso”, “fedeli sudditi delle convalli di Antro e Merso”, an takuo napri.

Besieda “Benečani” je tista ki je buj znana za ostale “slovence”, zak smo bli pod Beneško republiko”.
“Slavi” so an Rusi, Poljaki, Srbi an še na vien dost drugih, nie hnucu.
“Natisoniani” pari ku deb bli iz kake lune, ku Marziani.
Italijanska besieda "s1oveni” vaja za tiste ki so pod Slovenijo, an našemu slovienju tala zmešnjava nie šla pru, do sada.

Varnimose pa na problematiko izika.
Telega problema ga nie nastavu Studenci.
Kar so pobieral podpise po hišah, so jih nabral vič ku štier taužint zak nieso šli pruot našemu iziku, pa so viedli de judje so bli razkačeni pruot slovenščini, an ne zauoj izika an kulture pač pa za uoj politike.
Tekrat Kulturnega Društva Studenci ga nie še bluo; se je rodiu šele lieta 1980. T’kaj de zbudi dobronamierne judi, de ušafajo kuražo se pokazat kar so bli: slovenj brez nobedne politične etikete.
Tekrat se kazat “slovenec” je bluo glih ku paršit ardečo zvezdo na kapuzo.
Ardeča zvezda nie bla tista božična, na mest repa je imiela pod sabo kladvo an sarp.
Slovenski duhovniki so zadost pretarpiel glih zauoi politične smešnjave: judje, an posebno politiki, ki so videl vič krat kupe kòš an zvezdo, so strejal po adnin an to drugo.

Takuo izik nie kazu vič duše slovenja; je ratu okažijon za kreg (filoslavo, titino...) za se razpartit. Zid pruot zidu (“patrioti” an “traditori”).

Kie so miera an mier? Tu sred, ku saldu.

Studenci je teu de tela dva konjà, ki sta bla uklenjena adan na dno stran an te druh na to drugo, na rastargajo le napri naših judi.
Zatuo se je interešú an tu šuolsko problematiko; je začeu se uprašat kizadna solucijon bi bla narhuojš, an poltlè, kan peje, kere konsegvence bo imeu sistem, ki je zbrala špietarska privatna šuola za učit slovenščino”.
Šuola an kar se u nji uči na zrase sama od sebe ku goba: je človek, ki sam al kupe z drugin, se trudi, diela... an se vie de ponude kar ima svojga uma, svoje voje, sojih prepričanj, takuo k sod vetoče vino ki ima.
U telih misli nie ubedne voje sodit če je dobro al slavo vino ki teče od soda, an tudi če sod je dobar al ne.
Narvič se moremo prašat če sod stoji pru u tisti klieti kier je.

Vič ku kaišan se je uprašu:
‘Kaka bi bla slovenska šola u Špietre če kar je tan zraslo bi bluo sad uma an kušta našega navadnega človieka?
Kaka bi bla če model na katerin je nastavjena bi biu zbran po mieri an izikovnih moči ambienta kier žive otroc ki jo nucajo? Če bi na imiela na varhu judi ki parhajajo od drugih slovenskih ambientu?
Problem se vrača le na tist velik problem o katerin Studenci je pisu do sada.
Naj zbierajo an skladajo kupe modele tele posebne šuole ‘esperti” od Videnske univerze al pa “strokovnjaki” univerze u Ljubljani, le tista je: de tri dni diškoršu u Špietre okuole otročega izika nieso znal poviedat jasno “keri” je ‘zaries” izik otruok u Nediških dolinah.

Tan je parslo jasno na dan kuo meštrini muorajo bit parpravjeni; kuo, ki, an dost globoko muorajo poznat ambient, izik (al pa izike), otroke, družine... de bo šuola jin zaries hnucu za ohranit sojo sloviensko "identita„.

Čast organizatorjan ki 80 tarkaj materiala zbral za preštudjat če je use pru an če morejo kiek zbuojšat.
Nie lahko dielo ki imajo pred sabo.

Ki dost mestr an mestronu u šuoli, če na pridejo od zuna, takuo lepuo znajo slovenski izik ku de bi biu parvi, materni izik za nje?
Tele misli so paršle kajšnemu u glavo potle ki je poslušu tiste profesorje.
Usi so guoril o tistin iziku ki guori otrok; de ga kor ohranit, de meštre ga muorjo lepuo poznat, nucat an takuo naprì.
An, more bit, oni so mislili de otroški izik u Nediških doli­nah je “slovenščina„.

Usak naj po sojin pregleda kaj je ries an naj nardi ratingo.
Pravit tele reči na pride reč bit pruot ‘‘slovenscini če reči so take, take ostanejo, an od telih je trieba začet dielat.
Kor pobrat kama­ne ki so ostal arstreseni potle ki se je, za an dobar part, zasula naša slovienska hiša an z njin začet zidat za jo postrojit.
De bo pa šigurna an močna kor nucat dobar ciment... tan kier je.
TeI ciment za naš izik na more bit nič drugega ku “slovenščina”



Go mez tuole Studenci je že pisu.
Na kor se vračat na use kar je že poviedano, se splača še doštulit, de usa kampanija pruot Studencan an tistin ki so problematiko zbudil, nie bla nastavljena za problematiko resit, pač pa za stuort mučat tiste ki probleme odkrivajo.

Pa je zadnj cajt de usi slovenj Nediških dolin začnejo se interešat za kar jih od blizu tiče.
Nie pru reč de je use adna “prekleta politika” an de se nečejo tu njo mešat; jih briga use kupe zak jih bo zapledla tu sojo mriežo kar bo že prepozno se kregat an uperjat.

Če se srečajo Drnovšek an Berlusconi u Budimpeštu an guore go mez slovence, ki so u Italiji, pride reč de guore an go mez nas, ne samuo go mez tiste ki so “slovenci d.o.c”.
Kar ministri Martino an Peterlì so se srečal u Ogleju so vič ku kajšno uro zamudil samuo go mez nas: za slovenje Nediških dolin.

A1 je pru de judje, slovenj, ki se nečejo zbrat pod peruota tistih politiku ki pedeset liet uliečejo naprì ”manjšinsko” problematiko od Čedada gor, pustjo de bojo le sami za use guoril?
A1 je pru, de le tisti politiki uzamejo besiedo za use, an bojo pravli tle an tan, od Rima do Ljubljane, ka muora iti pru an ki ne, brez prašat kaj mislejo judje za katere si uzamejo pravico guorit?

Bo cait se zbudit an branit soje ideje an soje intereše ne samuo pred taco vina, pa tudi se interešat do konca za viedet ka se kuha u politiki med Slovenijo an Italijo, u Tarstu, u Goric an tudi ka se pod pepelan pečè tle par nas.

Studenci nie takuo prešeran de misle de ima uso resnico.
Misle pa de naši judje muorejo začet poslušat usako muziko, čenè se usafajo de bojo muorli le tist ples plesat an če jin na gre pru.
Judje, slovenj, muorejo zbrat godce de bojo godli tisto muziko an tisti ples ki jin gre pru njin, brez gledat drugih interešu.