Na zadnič, na parsarčna piesan

Miez tarkaj piesmi ki san prepisu an napisu dná me stoji na moč par sarc:
Češčena si, Marija.

Kar san jo začeu pisat san jo subto posvečiu muojemu nonihu.

Se niesan utrudiu za jo napisat: je sčuriela po uh ku uodá.

Me takuo spada, ki jo nimar, tode ki hoden, puojen tu muoji glav an kar san na kompjuterje jo poslušan saldo z “Encore”, s katerin pragraman san jo napisu; an nale ki jo nimar poslušan, se jo na moren maj nasitat.

Donas mej paršlá tu pamet na čudna željá, čudna ma velika an močná:
kuo želejen de, kar bon umieru, bi parsù an zbor anjucu an bi me pieu
Češčena si, Marija!

Vien de prašan previč, pa prašát za dobruoto se more.
Ma za dno rieč san prepričan:
kar bon umieru, jo bon pieu tu muoji glav.