Semantične podobe: Itì

Andare

1° - Itì Je besieda (verbo) zlo nerauna tu nje cajtah.
Je tud sama besieda, ki ima -i na koncu dežinence. Za resnico, muoren reč de jest san vič krat čú te stare reč “ìt”: muoren ìt damù.; me se na dà it.

Je tud dna besieda (verbo) ki niema majdnegà prefiša, če se na rajta de je prefiš puojd-it, ki rata perfektiv, pride reč futuro. Ma puojdit se ga rajta, po navad, sam pravi futùr nediškega izika.

Cajti
prežent: gren, greš, gre, gremò, grestà, gredò.
partičipio pasan: šu, šlá, šluo, šlì, šlè.
Imperativ : biež ol bieži / biežta
gerundi : gredè.

Druga naraunost je ki na prežent “gren” je imperfektiv, pa na participio pasan “šù” je perfektiv: “san sù” pride reč “andai, sono andato”. Za prevreč “andavo” (imperfetto po taljansko), muoren nucat drugo besiedo (verbo), ki je imperfectiv: “hodu”; san hodu = andavo.

2° - Hodìt
Pomien besiede “hodìt” na varh “andare” je tud “camminare”, posebno kar nuca prefiše: po-hodit (pohodit no malo = camminare un po'), se pre-hodit (=camminare troppo; san se prehodu = ho camminato troppo), se ve-hodit (camminare a volontà)
Cajti so rauni: hoden, hodeš, hode...;
partičipi pasan hodu / hodila;
imperativ: hod /hodìta
gerundi: hodè.
Je imperfektiv, rauno če niema prefišu; zakí, če jih ima, rata perfectiv.

3° - Pòjdit, pùjdit, pùojdit

Prežent=futuro . Puojden je prežent če gledamo formo, pa pomien je futur.
Je sama besieda (verbo), ki ima za pravo njegá futuro: pùojden (perfektiv),
prežent (=futur): pùojden, / pùojdeš ol pùojš, / pùojde o pùode, / pùo(a)jdmo ol pùo(a)dmo ol pùo(a)jmo, / pùo(a)jdta o pùo(a)jta, / pùo(a)dejo o pùo(a)djo).
Partičipi pasan an gerundi: jih nia
Imperativ: pùojdi, puójdita
Niema prefišu.

Venire

1° - Pridt - pridit

Prežent. Ima dva preženta: prin / priden, ki je perfektiv, ol gren, ki je imperfektiv.
Prin = prin ol priden, priš ol prideš, pride, prid(e)mo, prid(e)ta, prid(e)jo. Je perfektiv.
Gren = gren, greš, gre, gremò, grestà, gredò. Je imperfektiv.
Participio pasan: paršù / paršlá. Je perfektiv.
Za imperfektiv se nuca: hodu / hodila.
Venni, sono venuto = san paršu.
Venivo = san hodu.
San paršu te gledat = son venuto a trovarti (adán krat).
San hodu te gledat. = venivo a trovarti (vič krat).

Imperativ: puj / pujmo / pujta

“Gren” pride reč “vado”, pa tud “vengo”: gren an jest = “vengo” al “vado” anch'io; gren po tisti pot za te ušafat = “vado” al “vengo” per quella strada per trovarti.
“Prìn” pride reč “verrò”, pa tud “andrò”: prin za tabo = “verrò” ol “andrò” con te.

2° - Hajat, shajat
Pomien je tud “špancierat”. Besieda ima tud posebne prefiše, ki spremenjo pomien besiede: po-hajat = andare a spasso; za-hajat = tramontare (sonce zahaja); par-hajat = arrivare, giungere; ve-hajat = sbucare.

Cajti ku po navad:
prežent: hàjan, hajaš, haja, hajamo, hajata, hajajo;
partičipio pasan: haju/hajala;
imperativ: haj ol haji / hajta ol hajajta.

Posebnost: je nimar imperfektif an kadar ima prefiše.

3° - Hodit camminare - pa tud: andare, venire (hoden pousian = vado dapertutto), (hod hitro = vieni presto); je imperfektiv.

prežent: hodem, hodeš, hode...
partičipio pasan: hodu / hodila
imperativ: hod / hodita
gerundi : hodè

(gre naprej)