Sintasi 1: indikativ, konğuntiv, kondicjonal, imperativ



Modi verba an njih nuc

Taljansko ima štier mode, ki so :
indicativo
congiuntivo
condizionale
imperativo.

Nediško, pa, jih ima samuo tri.
Manka, ries, konğuntiv, ki pride zamenjen ol z indikativan ol z kondicjonalan

Indicativ

Indikativ je mod resničnosti; se nuca kar se čé pokazat no zgodbo, ki sej zaries godila ol ki se má godìt ol ki se zgodì.

Učèra sán srèču mòjga strìca = ieri ho incontrato mio zio.
Donás opočìvan = oggi riposo
Jùtre bon dìelu = domani lavorerò.

Condizional

Kondicjonal je mod neresičnosti: se nuca kar se čé poviedat no zgodbo ki se nie zaries godila, pa ki sej bla moglá zgodit.
Ol za poviedat no cviblanje ol no troštanje.

U Nediško za poviedat neresničnost se prelože pasanu partičipjonu (u Nediško kondicjonal je nimar an cajt zložen) partikulo bi (po taljansko s konğuntivan), ki ostane nezamenjana na usó deklinacjon:
jest bi dìelu... = io lavorerei...
oná bi dìelala = lei lavorerebbe ...etc.

Stan se ga povia s partikulo ''de bi'' o deb'' + p. pas:
deb mogú, deb moglá... = se potessi, se potesse, se potessimo.
Jest bi dìelu deb mogú = io lavorerei se potessi.


Za pasan kondicjonal se nuca trapasan verb:
jest san bìu dìelu..., oná j blá dìelala... = io avrei lavorato..., ecc.

Stan se ga povia s partikulo če + verb trapasan:
jest san bìu dìelu če san biu mogú = avrei lavorato, se avessi potuto.

Propozicjoni

U objektivih propozicjonah :

Za hnadost se nuca prežent cajt:
mùoj očá mìsle de dìelan = mio padre crede che io lavori
mùoj očá je mislu de dìelan = mio padre credeva che io lavorassi
mùoj očá bo mìslu de dìelan = mio padre crederá che io lavori

Za spriet se nuca pasan cajt:
mùoj očá mìsle de san dìelu = mio padre crede che io abbia lavorato
mùoj očá je mislu de san dìelu = mio padre credeva che io avessi lavorato
mùoj očá bo mìslu de san dìelu = mio padre crederá che io abbia lavorato

Za zada se nuca futur cajt:
mùoj očá mìsle de bòn dìelu = mio padre crede che io lavorerò
mùoj očá je mislu de bòn dìelu = mio padre credeva che io avrei lavorato
mùoj očá bo mìslu de bòn dìelu = mio padre crederá che io lavorerò

U propozicjonah dopuščenih:

za hnadost se nuca cajt prinčipalnu propozicjonu
nàle se pùno učìn, znàn màlo = sebbene io studi molto, so poco
nàle san se pùno učìu, san znú màlo = sebbene avessi studiato molto, sapevo poco
nàle se bon pùno učìu, bòn znú màlo = sebbene studieró molto, sapró poco

za spriet se nuca pasan ol trapasan cajt:
znàn màlo, nàle san se pùno učìu = so poco, sebbene abbia studiato molto
znú san malo, nàle san se (bìu) pùno učìu = sapevo poco, sebbene avessi studiato molto
znú bòn malo, nàle san se pùno učìu = sapró poco, sebbene abbia studiato molto

za potlé se nuca cajt ku po taljanskoo:
znú bòn malo, nale se bòn pùno učìu = sapró poco, sebbene studieró molto.

Tu finalnih propozicjonah

Za potlé se nuca futur:
Se učìn, de bon znú = studio, per sapere.

Tu posebnih propozicjonah

Se nuca indikativ tud kar u taljansko je konğuntiv:
Nìe rìes de smart jè nargrìš rieč = non è vero che la morte sia la peggior cosa.

Tu cajtnih propozicjonah

se nuca indikativ, če tu narguorši propozicjon je indikativ; pa če je kondicjonal tudi tu temporalne, se nuca kondicjonal:
pùojden damù prìet ku se uárne mùoj brát = andró a casa, prima che ritorni mio fratello
san šu damù, priet ku sej uarnú mùoj brát = sono andato a casa, prima che fosse ritornato mio fratello
pa:
rad bi šu damù, priet ku bi se uarnú mùoj brát = vorrei andare a casa, prima che ritornasse mio fratello.

Finchè = dokier

dokier
Ostanen tle dokier bo dažuvalo = resto qui, finchè (per tutto il tempo che) pioverà.
dokier ne Ostanen tle dokier ne pride muoj brat = resto qui finchè (fino al momento che) venga mio fratello.

Tu kondicjonalnih propozicjonah

se sledì navadno zakuazo:
tu prave kaze = indikativ;
tu neprave kaze = kondicjonal (u taljasko je conğuntiv)

če se učìs, znaš kìek = se studi sai qualche cosa;
če bi se učìu, bi se kiek navàdu = se tu studiassi, impareresti qualcosa;

Purchè = samùo de

“Purché” se spreobarne z “samuo de + indikativ ol kondicjonal”:
samùo de na nardìš níč slàbega o samùo deb ti na nardìu níč slàbega = purchè tu non faccia niente di male.

Tu konšekutivih propozicjonah

se sledì navadne zakuaze.
Cajt je glih tajšan u narguoršo propozicjon ku u podložno propozicjon:
j prevìč snìedu, takùo de potlé gaj bolìela glàva = aveva mangiato troppo, sicchè dopo aveva mal di testa.


Kar tu narguoršo propozicjon je cajt imperativ, u podložno propozicjon po taljansko se nuca konğuntiv, po Nediško se nuca indikativ. An pruzapru:
prežent če verb je perfektiv
bìešta takùo de vas na zaglèdajo = andate in modo che non vi scorgano;

futur , če verb je imperfektiv
bìešta počàse, de vas na bòjo čùl = andate piano, perché non vi sentano.

Majhan ezerčisih Dopovéj zakí kaj#an krat se muore nucat perfektiv verb, pa drug krat imperfektiv verb.

Tu modalnih propozicjonah

Se nuca ol indikativ ol kondicjonal:
an mučè mòdar mòž odguorì = anche tacendo l'uomo saggio risponde.


Taljansko senza che se prevarže z da(e) na an kondicjonal:
dielan tuole, de na bi očá vìedeu = faccio questo, senza che il padre lo sappia;
san nardìu tuole, de na bi biu očá vìedeu = ho fatto questo, senza che il padre lo sapesse.

Tu kaužalnih propozicjonah

Se nuca indikativ ol kondicjonal, po viž ki u narguorši propozicjon je indikativ ol kondicjonal:
na mòren itì s tàbo, zakí nìeman cájta = non posso andare con te, perché non ho tempo;
na bi mogú itì s tabo, zakí bi na iméu cájta = non potrei andare con te, perché non avrei tempo.

Ezerčishi: prevarzi

Farei volentieri ciò che mi comandi
Se avessi avuto voglia, avrei fatto volentieri ciò che dici.
Sarei venuto, se tu me l'avessi chiesto.
Se tu potessi venire, sarei felice
Penso che tu lavori
Pensavo che tuo fratello lavorasse
Ho saputo che il prossimo anno andrai in pensione.
Sebbene lavori molto, guadagni poco.
Si lavora solo per vivere.
Non è vero che dormire troppo faccia bene.
Prima che tu torni a casa anch'io sarò già arrivato.
Starò a letto, finchè smette di piovere.
Se tu stessi più attento, non cadresti così spesso.
Resta pure, purchè non faccia nulla di male.
E' arrivato troppo tardi, tanto (takuo de) che l'hanno rimproverato.
Fai pure, basta che non ti scoprano.
Fai pure, basta che non mi raccontino (pravit, pravt) cosa hai fatto
Ti ho avvertito senza (de bi na) che tuo figlio sappia.
Domani non potrai fare quello che dici, perchè non avrai tempo.

Ğerundjo

Ğerundjona ga nie u Nediško. Se ga prevarže u no očitno propozicjon:
Andando a casa, incontrai un amico = quando andai a casa ... =
kar san šù damù, san srèču parjàtelja.
Bevendo troppo, ti ubriachi = se bevi troppo, ti ubriachi =
če bòš pìu màsa, se upjàneš .

Taljanski prežent ğerundjo intranžitivih verbu.

Prežent taljanski ğerundjo adnegá intranžitiva verba ol adnegá verba tranžitiva ma brez komplementa oğeta, se prevarže u Nediško z prežentin partičipjan če je averb moda an odguarja prašanju “kuo?”

Tele prežent partičip ima dvie podobe:
parva je an averb nepremenjen an se ga udobì samuo taz stanovitnih verbah an z verbah ki na prežent imajo “i”; teli spremenjò telo -i u
mučàt: mučìn, mučè = tacendo
stàt: stojìn, stojè = stando in piedi
jokàt: joči(e)n, jočè = piangendo
sedìet: sedìn, sedè = sedendo
hòdìt: hòde(i)n, hodè = camminando
letìet: letìn, letè = correndo
ležàt: ležìn, ležè = giacendo
smejè: smejìn, smejè = ridendo
pìet: pùojen (pòjen), pojè = cantando

To drugo podobo se jo ušafa samuo z stanovitnih verbah , an se dolože treči plurali posebi preženta dežinencjo -č (za II an za III konjugacjon se nuca skrajšanjo podobo):

rečejò: rekòč = dicendo
pàdajo: padajòč = cadendo
pojejò, pojò: pojòč = cantando
tresejò, tresjò: tresòč = tremando
cvetò = cvetòč = fiorendo .


Tele podobe so deklinabil an se obnašajo ku ağetivi.
So nucani pogostu tud ku averbi.

Ezerčisih

Camminando, ti stanchi troppo.
E' tornato a casa piangendo.
Siediti, che sedendo si ragiona meglio.
Stando in piedi mi viene il mal di schiena,
A volte facendo silenzio si ottiene più che urlando.
Correndo ti stanchi.
Son tornati cantando.
Le mele cadendo si guastano (pohujšat).
Non è che dicendo il contrario (naspruotno) avrai ragione.
Le foglie cadono tremando.
Fiorendo le rose annunciano (oznanjat) la primavere.
Venne correndo senza farsi male.
Vado cercando senza trovare nulla.\ Sto cadendo.
Salterò tutto il canto giorno.
Ruberò tutti i sabati del mese.
Andrò a casa.
Mentre mia moglie metteva sul fuoco, io ho messo la giacca, e domani metterò il cappotto.

Imperfetto

Taljanski imperfekt povia po navad no dielo, ki sej gajalo za niešan cajt na pasanih cajtah, kar deleč pasan cajt kaže rajš ponavad no dielo ki sej godilo tu kratkin pretečenin cajtu.
io saltavo; - io saltai.


Zatuo taljanski imperfekt se prevarže nimar z cajtan pasanin negá verba imperfektiva.
Kar deleč pasan cajt se prevarže z cajtan pasanin perfektiva verba.
Jést sán skàku = io saltavo.
Da ''skakàt'' = imperfektiv.

Jést sán skočnù = io saltai.
Da skočnìt = perfektiv.

Sán žgàu darvá zá sé zagrìet = bruciavo legna per scaldarmi.
Da zgàt = imperfektiv.
Tòlo zmò sán zažgàu pùno darvè = quest'inverno ho bruciato (bruciai) molta legna.
Zazgàt = perfektiv.

Prežent perfektivih verbu, ki pogostu kažejo futur

U Nediško cajt prežent ima dva drugačna pomiena: prežént an futur.
Ries, prežent nega verba perfektiva ima skor nimar namien futura.
jést prìden = io verró (perfektiv) ,
jést parhàjan = io vengo, io sto arrivando (imperfektiv) ;

jést skòčnen = io salteró (perfektiv) ,
jést skàčen = io salto (sto saltando) (imperfektiv) ;

jést pòšjan = io manderó (perfektiv) ,
jést posìjan = io sto mandando (imperfektiv) .

Futur verbu imperfettivih

Futur verbu imperfektivih j, ries, an cajt zložen an se ga doseže s pasanin partičipjonan an z futuran verba “bit”, ki pomaga.
Tel futur dolože kiek s skletemu futuru ki se ga ušafa s prežentan verbu perfektivih. Ries, pridga zdujšanje an ponovitu diela.
Jest bon skàku (da skakàt imperf.) = io salteró e continueró a saltare;
(kar skòčnen (da skòčnit) = salteró una sola volta).

Ist bon kràdu (da kràst imperf.) = io ruberó e continueró a rubare;
(kar ukràden (da ukràst perf.) = ruberó una sola volta)

Futur verba itì (ìt) = andare

Samuo verb '' itì (pùojd-it) = ''andare'' ima za futur no posebno podobo, ki se sklanja ponavad:
jést pùojden, tí pùojdeš, ón pùode, ecc..


Se nuca tud: "bon šu" . Dna piesan začne pru z:
Bon šu na planine...

Dva drugačna verba za perfektiv an imperfektiv

Kajžan krat dva verba ki po taljansko imajo le tist namien ma drugač podobo, so u Nediško dan perfektiv, drug imperfektiv:
Klàst = mettere
Jest klàden = io metto (io sto mettendo) - imperfctiv.
Lùožt = mettere
Jest ložen = io metteró - perfektiv.
An
Dìet = mettere
Jest dènen = io metteró - perfektiv.

Jest lòžen ima šelé buj čist namien futura ku jest dènen .

Propožicjon prašanja

Prašanje more začet z verban:
Pòznaš mòjga očí?


Verb more bit pretečen z ''a'' ol ''al''
Al (a) pòznaš mojgá očí?


Prašanje more imiet tud an pronom ol an averb prašanja, ki gredo položeni na parvi prestor pra#anja:
Dùo (dùa) pòzna mojgá očí?


Buj gosti pronomi ol averbi prašanja so:
Dùo (dùa, kadua) = chi
Kàj = che cosa
Kakùo (kakùa) = come
Kán = dove (moto)
Kìe (kìa) = dove (stato in luogo)
Kadá = quando
Zakí = perché
Kadóst = quanto, quanti
Kàjšan = che, quale.

Eserčishi

Conosci quell'uomo?
Chi è?
Come si chiama?
Dove va?
Dove ha lasciato la macchina?
Perchè?
Quanti anni ha?
Com'è in volto?
Disturbo?
Vuoi una mela?
Cosa cercate?
Sei contento?
Chi conosce questa ragazza?
Dove andate?
Quando vai a casa?
Perchè sei così cattivo?


Questo sito, realizzato e finanziato interamente dai soci, è completamente independente ed amatoriale.
Chiunque può collaborare e fornire testi e immagini a proprio nome e a patto di rispettare le regole che trovate alla pagina della policy
Dedichiamo il sito a tutti i valligiani vicini e lontani di Pulfero, San Pietro al Natisone, Savogna, Stregna, Grimacco, San Leonardo, Drenchia, Prepotto e di tutte le frazioni e i paesi.
© 2000 - 2023 Associazione Lintver
via Ponteacco, 35 - 33049 San Pietro al Natisone - Udine
tel. +39 0432 727185 - specogna [at] alice [dot] it