Sintasi 3: impersonali verbi - Namieni od prefišu - Soštantivi ki shajajo od verbah - ditongo an jato



Imperšonali verbi

Imperšonali verbi čejo, ku po taljansko nimar trečo singolar posebo.
Združen cajt nuca šingolar podobo neutra u pasanemu partičipju.
Bò dáš = pioverà.
Donás dažùje = oggi piove.
Učèra je dažuvàlo = ieri pioveva.
Me je gorkùo = ho caldo.
Van je gorkùo? = avete caldo?
Me se klùca = ho il singhiozzo.
Me sèj klùcalo = avevo il singhiozzo.
Al van se j klùcalo? = avevate il singiozzo?

Kajšni peršonal verbi nucani ku impersonal.

So kajšni verbi, ki u taljansko nucajo personal koštrucjon, kar u Nediško čejó oštrucjon imperšonal.

Ti buj nucani so:

vergognarsi = bìt špót o sràm ,
aver paura = bìt stràh .


U telijn stanu taljanski subjekt rata objekt an verb se obnaša takuo ku imperšonali:
mi vergogno di mio fratello = me j špót mùojega bràtra ;
il ragazzo si vergogna di suo padre = pùoba (acc.) j špót sùojega očí

Ezerčishi

Che tempo fa da voi?
Oggi è bello, ma ieri era molto brutto; 'sta notte pioveva per molte ore.
Se è solo piovuto meno male; da noi lampeggiava, tuonava e grandinava.
Anche da noi faceva freddo, specie verso il mattino.
Oggi, invece, sarà afoso.
Credo che sulle montagne sia addirittura nevicato.
Non mangiare
Che non mangi
Non sono matto.
Non voglio vederlo
Non ho un centesimo
Non voglio nessun animale
Gli animali son belli ma pericolosi (obaran)
Nessuno è in casa.
I miei genitori non erano a casa.
Quelli che conoscevo non c'erano più
I loro amici non c'erano più
Cinquemila euri sono tanti
Portameli tutti
Gliele ritorno
Gliene porterà un po'
Glieli presto
Glielo presto
Gliela presto
Penso che tu non potrai venire
Vedo tanta gente correre per strada
Ho chiesto di andare a riposare
Hai da chiedere qualcosa?
Non dimenticare di fare domani ciò che hai promesso
Mi ha pregato di non (naj ga na) disturbarlo.
Prima di pregare fai il segno della croce.
Dopo che ti riposi andremo a lavorare.
Ho calzato gli stivali per andare a pescare.
Faresti di tutto pur di non lavorare.
Si è alzato senza chiedere permesso.

Prepozicjoni an averbi

Prepozicjoni ki daržjo dva kaza: akuzativ, lokativ
u = a, sul
nad = sopra
pred = davanti a
pod = sotto
za = dietro a
med = fra

Še druge prepozicjoni:

kie, kan = dove;
tle, tan = qui, qua
ato, atan = lí, lá;
blizo, deleč = vicino, lontano
gor, dol = su, giú;
taspriet, tazad = avanti, dietro
gonavarh, tazdol = sopra, sotto;
okuole = intorno
priet, potlé = prima, dopo;
tenčas, subto = allora, subito
učasih = di tanto in tanto;
že = già
poznó = tardi; preca = presto;
nimar, maj = sempre, mai
še = ancora;
naglo, počase = in fretta, adagio
napuošto = apposta;
kiek, masa = qualcosa, troppo;
zadost, navarh = basta, inoltre
skor, nič = quasi, nulla;
an, nanč = anche, neppure
norebit = forse;
duovie = chissá
nazaj, zada = indietro;
spriet, taspriet = davanti
notre = dentro;
tazad = dietro
pousierode = dovunque;
nauredič = di fronte
uon = fuori;
blizo = presso
deleč = lontano;
sa, sada = ora, adesso
učeravičer = ieri sera;
preučeranjin altro ieri
učera = ieri;
potlé = dopo
antadá = allora;
donas = oggi
maj = mai;
pru = proprio
subto, potlé = subito, dopo;
jutre = domani
kár = mentre;
maj, nikúl = mai, per nulla
pojutarnjin = dopodomani;
spárvič = dapprima
hitro, naglo = presto;
nazadnjo, ku = recente, appena
nimar = sempre;
poznó = tardi
zacajtan = per tempo;
še = ancora
naglas = ad alta voce;
kumič = appena, appena
takuo = cosi;
glihtakuo = ugualmente
parfin = perfino;
potiho = a bassa voce
počase = adagio;
uon ku = tranne
dobró = bene;
slabo = male
samuo = solamente;
še = anche
navárh = oltre;
oku, parblizno = circa, attorno
dost = abbastanza;
skor = quasi
masa, previč = troppo, di troppo;
vič = più
manj = meno;
puno = molto
obiuno = molto, abbondante;
malo = poco
zló = tanto;
usé = tutto
morebit = forse;
šigurno, kab = certamente, sicuramente
ogó, pač = certo, certamente;
seviede = effettivamente
nobedankrat = mai;
ne = no
maj = mai
višno, vedé = probabilmente
morebit = forse;
ja = si
zaries, resnično = veramente;
par kajšnin kraju = da qualche parte
na desno, na čemparno = a destra, a sinistra
narbuj poznó = al più tardi
pogostu = spesso
kajšan krat = talvolta, alle volte
od sa za naprej = d'ora in poi, d'ora in avanti
rad = volentieri
nerad = contro voglia, mal volentieri
od začetka do koncá = dall'inizio alla fine
od sparvič do zadnjega = dall'a alla zeta
zaries, resnično = veramente (davvero)
klečè = in ginocchio
na usako vizo = in ogni modo
ries = infatti
nanucano, nemarno = inutilmente, invano
nimar = in ogni caso
potlé = poi
naspruot = al contrario
naviedič = subito
morebit = forse
almank, delé = almeno
pogostu = spesso
na te drug kraj = dall'altra parte
učasih = a volte
na kako maniero (ujižo) = in qualche modo
rad (zvestuo, želé) = volentieri
nikùl = in nessun modo, assolutamente no
za malo = tra poco
na nogáh = in piedi
od + gen = di; od + dativo = a;
taod + gen. = da;
u, tu = in;
na varh = sopra
zdol = sotto;
z =con;
na = su;
za = per;
taz, od = da
mies = tra;
brez = senza;
po = secondo, a guisa di;
pruot = contro;
zada = dietro
potlé = dopo;
pred = davanti a;
tazdol = sotto;
tazada = dietro;


Esempli:

dam tu rokah no taco uadé = dammi in mano un bicchier d'acqua
prin čeh tebé z muojo murozo = vengo da te con la mia fidanzata
bukva so tan na miz(i) = il libro è sulla tavola
tele rože so za te = questi fiori sono per te
za dobruoto, muč = per piacere, taci
donás gren spat brez ijest = oggi vado a letto senza mangiare
pruot sreč se na more nič = contro la fortuna non si puó far nulla


Niešne prepozicjoni zložene
za kar tiče = riguardo a
navarh + genitivo = oltre a
brez + gen. = eccetto, con eccezione di
priet ku = prima di
čeglih, četudi = malgrado, nonostante
blizo + gen. = vicino a
zglìhoma = rispetto a
brez + acc. = in mancanza di
za + acc. = a favore di
s pomočò + gen. = a forza di
po = lungo (po stazì = lungo il sentiero)
okuole + gen. = intorno a
skuoze = attraverso
nastran tegá = riguardo a
zglihano z = d'accordo con
tapod + acc. = sotto a
taza + acc. = dietro a
gor na + acc. = sopra a
pruot + gen. = contro di
namestu + gen. = invece di
blizo + gen. = vicino a

Congiunzioni

an = e (ed)
né = né
de = che;
ol, o = o (od)
pa, rauno = ma, peró;
pa, le pa = bensì, ma
zatuo, antadá = dunque, allora
potlé, kar preca = dopo, presto
če = se;
kar = quando
ku = come;
za, de = per
zakí? = per, perché
takuo de = cosicché
ries, sa, tud = infatti
nanč(a) = nemmeno
četud(i) = per quanto
zatuo, antá = quindi
kar, ku, medku = mentre
odkar = da quando
do + genit. = fino a
rajš = piuttosto
manj ku = eccetto che
ne = ne
rauno, tamič = però, tuttavia
če ne = salvo


Ezerčishi

Il corvo e la volpe

Questa favola parla (pravit) di un corvo (urana) che continuamente rubava (nia ku kradla).
Una volta rubò un pezzo di formaggio e volò su un'alta quercia. Sotto questa quercia riposava (počivat) una volpe (lesica). Quando essa scorse il corvo col formaggio nel becco, provò una gran cupidigia (nagudnost) e gli disse:
- O corvo, io non ho visto ancora un così bell'uccello (tič) come sei tu. E se il tuo canto è anche così bello, sei veramente il re (kràj) degli uccelli. -
Allora il corvo alzò (uzdignit) la testa e aprì (odpriet) il becco: volle cantare. In quel momento il formaggio gli cadde (padit) dalla bocca. L'astuta (kuštan) volpe lo raccolse (pobrat) e lo mangiò (sniest).

Tista od treh bratru (prebiera an analisi)

Ankrat so bli trije bratri; sta jin bla umarla očá an mat.
Nieso miel ki jest, so bli lačni an so jal:
«Pujmo krast, de se odtaščámo».
Te parvi je jau:
«Jest ukraden oriehe».
Te drug je jau:
«Jest ukraden špeh».
Te treči je jau:
«Jest ukraden pa telé.
Ku ukrademo se ušafamo go par britofe».
Antadá so šli.
Tist, ki je ukradu oriehe, je paršu te parvi an je začeu jih tuč.
Potle je paršu tist s špehan.
Anta je paršu mežnar jutarinco zuonit.
Videu nie majdnega, pa je ču tuč. Se je prestrašu an je leteu doh famuštru an mu jau:
«Pujte požegnjavat, gu britofe so te martvi, ki lomjo kostí».
Ma famuštar se je tud on bau an je jau:
«Jest san star, na morem hodit, noge me boljó».
Mežnar mu je odguoru:
''Vas ponesén jest na rame.''
An gaj nabasu gor na rame.
Kar sta paršla blizo britofa, dva bratra sta jih vidla an sta mislila tu tamia de je te treči brat, ki nos telé. Sta mu zauekala:
«Hit, hit, preca bo dan, že kadá smo ga moglí odriet!»
Kar je ču tuole famoštar, se je prestrašu, je skočú doz mežnarjovah ramanah an je leteu damu.
Mežnar j zaueku za njin: «Gaspuod Nunac, ka vas na boljo vič nogé?»


Torke

prevarzi

Le torke erano delle donne malvagie che vivevano in una grotta nel bosco. Erano brutte ed avevano i piedi storti i capelli lunghi e le unghie lunghe ad artiglio.
Le torke si trovavano fuori dell'abitato perché erano delle persone primitive.
Se vedevano le donne del paese le uccidevano; infatti, erano invidiose della loro bellezza. Le torke avevano molta paura degli uomini, cosí quando li incontravano fuggivano.
Infatti, le donne si sentivano sicure solo quando erano in compagnia di un uomo.
Durante i giorni lavorativi, peró, le torke aiutavano la gente del paese nel lavoro di campi.
Il martedí sera diventavano piú cattive del solito, infatti, giravano per le strade dell'abitato e guardavano attraverso le finestre delle case per vedere se c'erano delle donne sole per poterle cosí mangiare.''


Borovič

( prevarzi )


J živeu tapod štefanovo lobjo: listje so ble njegá arjuhe, kajšan star žaki njegá kutra.
Pozime, kar j bluo narbuj mras, j klicu kakega pisá blizo sebé de ga ogreje.
Se nia maj prašavu kaj bluo, ki je, ki bo.
Kár j paršluo, j paršluo: j bluo usé dobró, maj slavo.
Kajšan krat samuo ''né dobró''.
Nia brigalo.
Lobja j bla za ležat, ma sviet j biu njegá duom.
J bandr'{iu po hostah, očí nimar odparte za zagledat an liep drien ol no lepó liesko.
Muj korlo za košé ol cajne plest.
če j bluo j bluo; če nia bluo j bluo useglih.
Pa drug dan j bluo šluo lieuš.
če je imeu potriebo popit an glaž, j prašu zagodá, priet ku j dielo nardiu, sude an judje so mu dal, zuok so viedli de koš ol cajna šigurno pride.

No jutro so ga ušafal otroc zaspanega za nimar tu negá ležo, ma se ga nieso ustrašli.
Borovič nie maj majdnegá prestrašu. Nanč martu.

Vasnjane Varianti

Kar kumétu so se potačíl malóni du pu starmolín an usák malón je zbráu sójo pot, on, príat ku ih je šu pobíarat, sij no málo potróštu, síj parjéu za glavó an je jáu - ''Usáka gláva ma súai um''.
Tále je rátala na náša poznána nadíška povíadinga, ki cjé potardít dno velíko resníco - usák človék má súai um an má pravíco an dužnúast ga núcat.

Te dùj mož

Gor na kòncu Gàbarja je no čeló. šelé no màlo buj gor je Gràdac.
Gor na Gràdace je živéu te dùj mòž. Z njìn je živìela tud njegá žená.
An dàn Marsìnci so mu jo ukràdli.
Te dùj mož je začèu se žàlvat an uekàt:
''Dájtame, dájta mojó ženó''.
Pa Marsìnci mu jo nìeso tìel dàt.
An dàn te dùj mož je zauèku:
''če me jo uárneta van povìen za pùno rečì.
če četá van zàčnen pràvt ka se dìela uónz mlìeka.''
''Ka se dìela uonz mlìeka; mi ga pimó; je dobró'' so odguarìl Marsìnci.
''Uonz mlìeka se rùna màst. Nardìta takúo an takúo''.
An jin je povìedu kùo se rùna màst.
''An ta sa ki nardmò s tìstin ki nan je ostàlo?''.
''Stìstin ki van je ostàlo nardìta pa batùdo, takùo an takùo''.
An jin je povìedu kakùo se dìela batùda.
''Je šè ostàlo - so jàl Marsìnci - ki nardmò sà?''
''Sa nardìta ser, takùo an takùo''.
An jin je lepuà povìedu kùo se rùna ser.
''Pa še šè je ostàlo. Ki bò pa sà?''
So jàl Marsìnci.
''Kàr je ostàlo, tùo je sìerotva: dàjtajo prasètan de van se opìtajo, pa mené dàjta mojo ženó.''
Marsínci so bli kontènt za kàr jin je navàdu an zatùo so mu uarnìl ženó.
Kar je bìu vesokó gor na Gràdace jin je zauèku:
''če me jo nìesta blì dàl, še ki rečì san van bìu navàdu''.
Takùo Marsìnci so se navàdli živìet z mlìekan.

Buj pogostu falinge

mijela : od mèt = mìet, mìela
ne doplierat konsonante u prevaržanje imen od poseseb
bon prebrau = je gramatikalna fala: “bon brau” če čen reč de preberen puno krat; “preberen” če čen reč de preberen samuo ankrat; za tuo “bon prebrau ”je fala.
dìjat (mettere) = dìe(a)t, j je previč
dìjet , dìjen (dire) = dìen: tud tle j je previč
mòrmo per mùormo = ne zamenit mòrt (potere) z mùort (dovere)
mormo diet = lieuš mormo ol muormo luožt
njes (non sei) = nìes (ì nose aàčent, antá je vokal, pa j je kkonsonant, na more miet ačente)
me veselj = me veselì (ki glih na varh)
navjen = na vìe(a)n (ku navarh)
kar zaker = kera (=katera) = (se na more odluož "a")
mi pari = Pariet (= sembrare )je riflessiv; se muore reč: ''me se parì''
shanit = zganit
obračjaio = obračajo ; nucat nimar: ča, čo, ču, če, či.
Druga# je varjant c = č: vasnjana variant, (ku na Liesah), tuk, pa, "c" se muore doluož "j": antá = "cj". Esempil: čakat = cjakat. duoi = duoj, zaakí "j" pride reč "je" = duo je.
slatko = sladko (tud če se dia: "slatko")
pot = pod (ku navarh)
61: enan šestdeset = dananšestdeset
deb bi bila = lieuàš "deb blá"
očne izik = očin izik (izik je možko)

Nediški jato

Nediški jato pride taz treh vokalah, ki so:
''ò, è, ì''

Taz njih se stvarjo jati:
ò = ùo , variant: ùa
è = ìe , variant: ìa (tudi ea u Ruonce)
ì = ìe , variant: ìa
U Nediško vokal ki stvari jato zgubì ačent, ki pade gor na to drugo vokal (''ì, ù'') .

Takuo ačent spada nimar gor na to parvo vokal, ki je:
ol ''ì'' ol ''ù'' .

Te druge vokal ''o'' ol ''e'' ol varjant ''a'' so nimar brez ačenta

Ezempli:
svèt = mondo, diventa svì-et ,
lep = bello, diventa lì-ep. ,
zvestó = zvestú-o ,
zuonòvi = zuonù-o-vi , (parvi ''uo'' falš jato = svonùovi )
pokòra = pokù-o-ra ,
bolèt = bolì-et ,
brèg = brì-eg ,
brènje = brì-e-nje ,
brèskva = brì-es-kva ,
usìh = usìeh ,
ecc.

Maranje jata u Nediško

U Nediško jata se ga muore nucat, frajno, ma se ga muore nucat.
Kaka besieda ga sile, ku pru besìeda
Tu druge besiede se more ol se na more ga nucat, ku tu besiedo:

slovìensko, slovìenj (ku par Svetin Lienarte); invece,
slovènsko, slovènj (ku u Nediški dolin)

Kar ačent gre proč, se na stvarì vič jato:

Ezempil:
zmìetat - zmetàt
grìevat - grevàt
ucìepit - ucepìt
čùotat - čotàt
mùoja - mojà
Questo sito, realizzato e finanziato interamente dai soci, è completamente independente ed amatoriale.
Chiunque può collaborare e fornire testi e immagini a proprio nome e a patto di rispettare le regole che trovate alla pagina della policy
Dedichiamo il sito a tutti i valligiani vicini e lontani di Pulfero, San Pietro al Natisone, Savogna, Stregna, Grimacco, San Leonardo, Drenchia, Prepotto e di tutte le frazioni e i paesi.
© 2000 - 2023 Associazione Lintver
via Ponteacco, 35 - 33049 San Pietro al Natisone - Udine
tel. +39 0432 727185 - specogna [at] alice [dot] it