Hišna imena v Čeplešišče

Čeplešišče

Agatni ali Agotni

Od svetniškega imena Agatha, ki je bilo nekoč zelo razširjeno tudi pri nas. (Prim. krstne knjige Od XVII. stol. dalje).

Arnejovi ali Ernejovi

Od hagionima Bartholomeus preko slov. oblike Jernej. Prim. Arnejovi v Mašerah in Arnejacovi v Polici.

Cedri

Hišno ime temnega izvora, ki ga povezujem s toponimom Cedron (it. Cedron) pri SovOdnjah; v tem primeru bi bil Cedron samo povečalna oblika imena Ceder / Cedar. Menim, da je treba iskati razlago teh imen v nemški leksiki.

Čojacovi

Od slov. narečnega samostalnika "čoja" in je prvotno označeval čokastega, debelega ali okornega človeka. Prim. Cojovi, Cujaci, Bolovanovi.

Gučjovi

deverbiativ Od glagola "golčati" (govoriti, kričati; tudi šumeti, hrumeti itd.) in je prvotno označeval zgovornega, jezičnega človeka. Prim. tudi naslednje narečne oblike: "gučati" (= šumeti, hrumeti) "guč" (= šum, hrup, hrum). Vzdevek Guča (ednina) izhaja iz slov. oblike "golča" preko navadne beneške - slovenske redukcije (ol, ov > u).

Fletukni

Od žene (Fletovka), ki se je verjetno priženila v to hišo iz zaselka Fleta pri SovOdnjah.

Klančarji

Od položaja hiše, ki še danes stoji vrh klanca.

Koježovi

dokaj temno, menda Od oblike "Koljež" (> Kojež, po prehOdu lj > j), ki je lahko deverbiativ Od "klati". Prim. tudi domači izraz "kojež" (nevaren pes, ki kolje).

Košpaci

Od narečne besede "košp" (it. zoccolo), ki je bil v preteklosti pri nas "narOdno" obuvalo. Košpac (> košp + narečni formant -ac) je menda prvotno označeval človeka, ki je navadno nosil košpe, manj verjetno izdelovalca košpov. Prim. Košpaci v bližnjem Livku.

Krumpaci

verjetno Od nemškega pridevnika "krumm" (kriv), točneje "krummbeinig" (izkrivljenih nog), ki so mu dOdali slov. narečno končnico -ac. Prvotno je označevnalo šepavega človeka, izkrivljenih nog, pohabljenca, itd.

Jurjovi

Od hagionima Georgius preko slovenske narečne oblike Jur'. Prim. Jurini v Polavi.

Ivanovi

Od hagionima Johannes preko slov. oblike Ivan. Prim. Vančiči v Polavi, nato Vanaci, Uaneži, Vaniži, Vančoni, Vančjulnovi, Vančini, Vančinovi, Ivančičjovi, Zuančerji, Žuanovi.

Lapuži

Verjetno Od slovenskega samostalnika "lapa" (= živalska ustnica), točneje Od pridevniške oblike "lapovž" (narečno lapuž, po navadnem prehOdu -ov > u), kar je označevalo širokoustnega človeka ali kaj pOdobnega. Prim tudi narečni izraz "žnabu" (> nem. Schnabel) istega pomena.

Lenni

Od hagionima Magdalena preko skrajšane slovenske oblike Lena. Prim. Lenčini na Trčmunu. Drugo hišno ime Duobni je nedvomno povezano s kakim dobom (hrastom), ki je rasel blizu hiše. Prim. Smriekarji na Barcah pri Matajurju.

Livkini

verjetno Od žene, ki se je nekoč priženila v to hišo iz bližnjega Livka. Prim. Livkini na Barcah pri Matajurju.

Macikčvi

Temnega izvora, komaj verjetno iz italijanske besede "mazza" (> macik), kar bi lahko označevalo kamnoseka, zidarja ipd. ali Od slov. pridevnika "majcen" (majhen). Prim. že izumrlo hišno ime Macikovi v Matajurju.

Mašerukni

Od žene (mašerovka), ki se je nekdaj priženila v to hišo iz bližnjih Mašer.

Meštovi

Od starega zdaj že izumrlega priimka Mesta, ki je v tej vasi izpričan že v drugi polovici XVII. stol. Razlago tega priimka, ki se je ohranil v hišnem imenu, dobimo v Slovarju Slov. Knjižnega Jezika: "mešta, gastr. gostemu močniku pOdobna jed iz moke in navadno iz krompirja, znana na Gorenjskem" (str. 757). To ime se torej pridružuje tzv. "kulinaričnim" priimkom, kot so pri nas na prim. Strukilj in Gubana. Beseda "mešta" je še živa pri nas v pomenu: "gosta kuhana hrana, namenjena predvsem živalim".

Mihelinovi

Od hagionima Mihael, preko slovenske marečne oblike Mihel (izg. Miheu). Mihelin je manjšalna oblika s formantom -in. Prim. Mihelinovi v Klobučarju, Mihieli, Mihčjovi, Mihacovi, Mihielci, Mihielovi, Mihonovi, Mihovi.

Muhorovi

Od hagionima Hermagoras preko slovenske oblike Mohor. Prim. Muhorovi v Mašerah, Mohorini, Muhorači, Muhureli.

Perucovi

Od svetniškega imena Petrus s formantom -uc. Prim. italijanski priimek Peruzzi, nato Pierni na Trčmunu.

Podmaljnjakovi

Od prebivališča, ki dejansko stoiji pOd starim že zapuščenim mlinom (dial. malin); v bližini te hiše sta bila nekoč dva mlina. Prim. "Ta za malnam ti" v Čeplesiščah.

Polavkini

Od žene, ki se je priženila v to hišo iz bližnje Polave. Prim. Polavščakovi na Trčmunu in Polavčovi pri Jelini.

Primožovi

Od hagionima Primus preko slov. oblike Primož. To ime so navadno dajali prvorojenemu otroku. Lat. Primus = Prvi (v slovenščini). Prim. Primožovi v Barnjaku (Kras pri Dreki).

Ta za malnan ti

Od položaja hiše, ki stoji blizu starega že opuščenega mlina. Prim. POdmaljnjakovi v Čeplesiščah.

Tonacovi

Od hagionima Antonius preko skrajšane narečne oblike Tonac. Prim. Tončiči v Polavi in Tonovi na Trčmunu.

Tonderji

Hišno ime temnega, verjetno nemškega isvora.

Zefacovi

Od hagionima Joseph preko furlanske skrajšne oblike Zef. Prim. Jožovi, Jocovi, Žefi, Jožulni, Žefovi. Žefac je hibridna obika, ker ima furlansko glavo (Zef) in slovenski rep (manjšalna prepona na -ac).

Zejkovi

Od zoonima zajec (dial. zejac, fem. zejka). Prim. Zejcovi v Lozcu in toponim Zejac (nekoč tudi priimek) v Roncu, Zajcovi pri Trinku.

Žmatajovi

Verjetno nemškega izvora, zato prepuščam razlago kakemu germanistu. Prim. kar sem že zapisal o hišnem imenu Žmajovi pri Jelini.

Uanežovi

Po vsej verjetnosti Od hagionima Johannes. Prim. Vančiči v Polavi, Vanaci, Vančoni, Vančini, Vaneži, Vanejzi itn.

PRIIMKI

TRINKO

(it. Trinco)

Ta priimek je prišel v Ceplesišče iz Rečanske doline (iz Dreke), kjer obstaja zaselek Trinko. Toponim je istoveten s priimkom, kar ni redek pojav v Benečiji. Od Ceplesišč se je priimek razširil na bližnji Trčmun (mons. lvan Trinko!). Jezikoslovci ga izvajajo Od hagionimov Katharina ali Dominicus (Prim. Pavle Merku, o.c. str. 64), dvomi o taki razlagi pa ostajajo. Jaz ga raje izvajam iz kakega fitonima (trn, dren). V starih dokumentih namesto Dreka ali Drenchia beremo Tranche, Trencha, Troncha; vasica Trinko leži prav na območju te občine, zato menim, da ni povsem slučajna pOdobnost vseh teh štirih oblik.

MARTINIG

(slov. Martinič)

Je endemičen priimek v Čeplesiščah in Od tu se je razširil po Nadiških dolinah in po Furlaniji. Je patronimik Od hagionima Martinus s formantom na -ič. Zakaj v Čeplesiščah je bil nekoč Martin tako priljubljeno osebno ime iz katerega je nastal tudi priimek? Verjetno ker na bližnjem hribu (Sv. Martin) stoji stara cerkvica posvečena sv. Martinu, ki so ga v preteklosti zelo častili tudi pri nas.

BERGNACH

(slov. Bernjak)

Je uvožen priimek iz Rečanske doline, kjer je tudi nastal. V Dreki pOd cerkvijo Deviče Marije je zaselek Kras imenovan tudi Razpotje in Bernjak. To slednje ime izhaja verjetno Od hišnega imena, ki je kasneje postal tudi priimek in toponim. Iz tega zaselka (Kras) so izhajali vsi cerkovniki, ki so služili pri bližnji farni cerkvi.

Menim, da je prav eden teh davnih cerkovnikov pobiral "bero" ali "berarnjo" za župnika iz Volč pri Tolminu, zato so mu domačini prilepili vzedevek "bernjak" (= pobiralec berarnje ali bere).

Bernjak je deverbiativ Od glagola "brati" (= colligere) in kot priimek je izpričan v najstarejši pOdutanski krstni knjigi, ki se začenja l. 1628.

COCEANIG

(slov. Kocjanič)

Patronimik s formantom -ič iz hagionima Cantianus (slov. Kocjan). Italijanska oblika Coceanig je samo adaptacija italijanski fonetiki in pisavi originalne slovenske oblike. Gnezdo tega priimka v SovOdenjski občini so vasice Gorenj Barnas in Pečnije, ki ležita prav pOd hribom sv. Kocjana, vrh katerega je stala nekoč istoimenska votivna cerkvica zdaj v razvalinah. Verjetno se je priimek Coceanig rastegnil po drugih krajih doline prav iz teh zaselkov.

CRAINICH

(slov. Krajnik)

Tudi ta priimek je prišel v Ceplesišče iz Rečanske doline, kjer je nastal in je zelo razširjen. Ta priimek je nastal iz toponima Kraj pri Dreki in pomeni "prebivalec Kraja".

GARIUP

(slov. Garjup)

Ta priimek je nastal Od slovenskega pridevnika "gorjup" (= grenek). Narečna oblika Garjup (akanje!) živi v Benečiji skupaj s knjižno obliko Gorjup. Tudi ta priimek je prišel v Čepiesišče iz Rečanske doline ali točneje iz vasice Topolovo.