Hišna imena - Podar, Barca

PODAR

LUKOVI

Iz svetniškega imena L ucas.

Prim. Lukóvi, Lúkcovi, Lúkeži.

UJNNI

Od slovenskega samostalnika "ujna", ki je bil pri nas sinonim za neoženjeno teto.

Pri tej hiši so, namreč, živele tri neporočene sestre.

Prim. Strienini v Strmici in v Mečani.

PODROVI

Od ledinskega imena Podar, ki označuje prostor pod "derom", to je pod skrčenim terenom.

Pred nedavnim je bila Podrova družina edina na tem kraju, po drugi svetovni vojnije nastalo v neposredni bližini celo naselje.

Ledinsko ime Podar (Poder) je postalo svojčas tudi priimek (L. 1615 Poder de Brizza - iz krstnih knjig Špetarske fare).

Brizza di sopra

Flégarjovi, prob. dal sost. tedesco "Pfleger" (= tutore, guardiano)

Karliči, dal nome Carlo, o meglio, da cognome Carlig

Mojacovi, di origine incerta, prob. deriva da una forma vezzeggiativa del nome Maria

Rusónovi, dall'agg. sl. "rus" (= rossastro)

Tamščóvi, dal nome Tomaso.

GORENJE BARCA

FLEGARJOVI

Od nemške izposojenke "Pfleger" (?) (= kurator, varuh, vzgojitelj).

KARLIČI

Iz hagionima Carolus ali točneje od priimka Carlig (Karlič) ki je tu endemičen.

MOJACOVI

Temno ime. Z rezervo izvajam iz hagionima Maria po liubkovalni slov. obliki Mojca.

RUSONOVI

Od barve "rus" z večalno prepono -on. Vzdevek Ruson je prvotno označeval človeka, ki je imel "ruse" (rdeče) lase.

Prim. "rusce" (= rdeče mravlje) in hišna imena Rúscovi in Rúsaci.

TAMAŠČOVI

Iz hagionima Thomas po slov. manjšalni obliki ali patronimiku Tomažič(i): Tomažiči, Tomažči Tamašči Tamaščovi.

Prim. Tamašči v Ložcu.

SREDNJE BARCA

LAHOVI

Od etnonima Lah (= Furlan).

Prim. kar sem že napisal pri hišnih imenih Laškini in Lahovi (Viceni) v Sovodnjah.

MAURIČ

Iz svetniškega imena Maurus ali, točneje, iz priimka Maurig (Maurič), ki je tu endemičen in je po vsej verjetnosti patronimik (= Maurov sin)

ŠTIEFCOVI

Iz hagionima Stephanus po domačj, manjšalni obliki Štiefac.

Prim. Štiefnovi, Štefičjovi, Štefoni, Štiefnjči.

DOLENJE BARCA

FLIPOVI

Iz hagionima Philippus po domači obliki Flip. Prim. Flipnjovi, Flipčjovi.

GAŠPERINI

Iz hagionima Gasparus po formatu -in.

FOŠČAJOVI

Verjetno od starega ženskega imena Fosc' je, ki izhaja iz furlanskega pridevnika "fosc" (= it. fosco, bruno, scuro) in je prvotno označeva/o žensko črnih las ali ogorele kože. V 17. stol. je bilo žensko ime Foschia zelo razširjeno tudi po naših dolinah.

Prim. tudi furlanski priimek Foschiani in toponim Montefosca, ki je italijanska oblika za slovensko vas Čenavarh ( Črni vrh).

LOŠKINI

Od žene (Loška), kj se je primožila v to hišo iz Ložca pri Matajurju.

Prim. Loškini v Polavi in Mašerah.

Loškini v Roncu imajo zvezo z vasjo Log pri Podbonescu in ne z Ložcem pri Matajurju.

TONČACI

Iz hagionima Antonius po domači deminutivni obliki Tončac.

Prim. Tonaci, Tončiči, Tonovi, Toncinelovi, Toncini. Tončuovi itd.

URŠINI

Iz hagionima Ursula po domači obliki Urša.

Prim. Uršini v Polavi in Sovodnjah.

VELENČOVI

Iz hagionima Valentinus po domači ljubkovalni obliki Velenč.

Prim. Velentovi, Velenterji, Belenterji, Balentarčičjovi.

ŽEFONI

Iz hagionima Joseph po domači ali furlanski večalni obliki Žefon. Prim. Žéfacovi, Jóžovi.

Jeroni#če, Savodnja, Podar, Barca

Primki

BERNICH

(slov. Bernik)

Gre za varianto priimka Bergnach (slov. Bernjak), kismo ga že obdelali v eni prejšnjih nadaljevanj (Ceplesišče).

BLASUTIG

(slov. Blažutič)

Ppatronimik iz hagionima Blasius po furlanski obliki Blasut in s slovenskim formantom ič.

BIRTIG

(slov. Birtič)

1602 Martin Biert v Arbeču (Missio).

Priimek je nastal iz nemškega samostalnika Wirt = gostilničar, ostir in je osredotočen v občini Podbonesec.

Od tu se je preselil v Sovodenjsko dolino.

BRESCON

(slov. Breškon)

Verjetno romanskega izvora, osredotočen v Ofjanu (občina Podbonesec); od tu je prišel v Sovodnje.

CARLIG

(slov. Karlič)

Patronimik iz hagionima Carolus. Ta priimek je prisoten na Barceh že v XVII stoletju (1658 Carlig de Berza l Liber Baptiz. S. Leonardi).

CROMAZ

(slov. Hromac)

Iz pridevnika "hrom" s formantom ac in je prvotno označeval hromega, pohabljenega Človeka.

Priimek je endemičen na Barceh (L. 1586 ... filium Martinum Kromaz de Plebe S. ti Petri Natisse. / Iz starega dokumenta, kiga navaja Mons. A. Cracina v knjigi "Gli Slavi della Val Natisone", Udine 1978 l L. 1664 Kromaz (Liber Baptiz. S. Leonardi); L. 1626 Hromiz de Altauizza (Liber Baptiz. S. Petri).

CRUCIL

(slov. Kručil)

Iz osnove "crux"( = Križ) s formantom -il, ki je nemškega izvora.

CERNOTTA

(slov. Cernota)

Ta priimek je prisoten na Jeroniščah in izhaja iz Rečanske doline, kjer je endemičen.

Osnova tega priimka je pridevnik "Črn" s formantom ota in je prvotno označevalo Človeka črnih las ali temne kože.

Prim. tudi naslednje priimke, ki so prisotni v Benečji: Cerno (Terske doline), Cernet (obČina Podbonesec) in Cernoja (Nadiška dolina).

CHIABAI

(slov. Čabaj)

Z rezervo iz vajam iz furlanskega samostalnika "Tabaj" ki je deverbiativ iz glagola "tabajá" in je prvotno označevalo zgovornega, jezičnega človeka.

Ta priimek je osredotočen v Rečanski dolini in od tam je prišel v Sovodnje in v Atovco.

DOMENIS

Verjetno furlanskega izvora po hagionimu Dominicus. Prim. tudi furlanski priimek Menis <(Do)menis.

Ta priimek je endemičen v Roncu in je dal ime zaselku Domejža. Od tu se je razširil po Nadiških dolinah in v okolico # Cidada.

LAURENCIG

(slov. Lavrenčič)

Patronimik iz hagionima Laurentius s formanton ič. Ta priimek je prišel v Sovodnje z Vrha (it. Spignon, občina Podbonesec); na Vrh (v Ložánovo družino) pa je prišel iz vasi Logje v Breginjskem kotu, kjer je zelo razširjen.

MAURIG

(slov. Mavrič)

Patronimik iz hagionima Maurus.

PERIOVIZZA

(slov. Perjovica)

Prisoten na Barcah že v XVII stoletju je priimek temnega izvora in endemičen v Sovodenjski občini.

L. 1612 Piriovizza di Sauodgnia (L. Baptiz. S. Petri); L. 1697 Periovizza di Brizza (Liber Baptiz. S. Leonardi).

PODRECCA

(slov. Podreka)

1602 Matias Podrecha de Crauar (Missio), 1625 Valantin Podriecha v Spetru (Liber Baptiz. S. Petri Sclaborum), 1749 Podrecca de S. Leonardi (Liber Baptiz. S. Leonardi). V Sovodnje je ta priimek prišel ali iz Spetra ali iz Podutane.

Slovenski jezikoslovci ga izvajajo iz furlanskega priimka Patriarca po reduktivnem procesu, ki je tipičen za slovenski jezik. Osebno dvim v to razlago tudi spričo dejstva, da diši ta priimek po slovensko in bi ga lahko primerjali s kakim prebivališčem, ki leži "pod reko" ali "pod Dreko", zato menim, da ni bila še izrečena dokončna beseda o tem beneško slovenskem priimku. Prim. tudi slovenski priimek Podrečnik.

ROS

Je furlanski priimek, ki je prišel na Barca iz Furlanie in ga lahko primerjamo s slovenskim priimkom Rus, kar je prvotno označevalo človeka rdečih las.

SCUOCH

(slov. Skuok)

1602 Gregor Scoch v Grmaku (Missio), 1647 Andrea Scok de Topolo (Liber Baptiz. S. Leonardi). P. Merkú (o.c. str. 59) ga izvaja iz samostalnika "uskok".

SIMAZ

(slov. Simac)

Iz hagionima Simeon po slovenski skrajšani obliki Šime in z narečnim formantom -ac.

Tudi ta primek izhaja iz Podutanske fare, kjer je zelo razširjen.

SITTARO

(slov. Sitar)

Po poklicu izdelovalca sit. Sittaro je poitalijančena oblika (dvojni t in dodatna končnica o).

SPECOGNA

(slov. Špehonja)

Iz samostalnika "špeh" z večalnim ali slabšalnim formantom -onja in je prvotno označevalo debelega človeka.

Prim. tudi podoben italijanski priimek Pappalardo na Siciliji.

URSIG

(slov. Uršič)

Metronimik iz hagionima Ursula po skrajšani slovenski obliki Urša, ki je bilo nekoč zelo razširjeno osebno žensko ime tudi po naših dolinah.

TRUSGNACH

(slov. Trušnjak)

Tipičen priimek iz vasi Trušnje v Dreški občini in označuje prebivalca iz Trušenj.