Kakùo smo brejòne žàgal

Pink an njega zaga
Pink an njega zaga
Sandro Zorza, Pink, gorz Gorènjega Koncà, nan je povìedeu kakùo so brejòne žagal tan u host.
Du Dolènjin Marsìne je paršlà pot lìeta 1957, an tle u te Gorènjin še dvìe lìeta potlè.
Zauòj tegà smo se mùorli prevìdat an pùno rečì narèst samì sebè.
Če sej mìelo potrìebo kakìh posèbnih rečèh ki se ih nìe moglùo parnèst doz Lòga na harbàt, nìe blùo kàka ku rokave zavihnìt, lepùa popensàt an začèt dìelat.

Mi te mlàdi, kar smo se oženìl, smo mùorli matrimonjàl kàmbro napràft: pot, pastèjo, armàr an armeròn, žgabèle an pùno krat tud uràta an òkna.
Narprìat so kòrli kostànjovi brejòni.
Usàka družìna je mìela kàke lepè kostànje za nuc kar j bla potrìeba.
Takùo, kar j korlo, se ih je usìeklo ovòštne lune. Potlè narbùj velìko dìelo j blua vežàgat brejone uonz njih. Nìeso usì znal tùole dìelat. Jest san se navàdu od negà stàrega.

Spàrvič sej mùorlo napràft impalkadùro go nad kostànjovo tàjo. Jest san se lùožu gor na impalkadùro, pa druzi trijè možjè dolzdol.
I kòru žagòn.
Tel naš žagòn smo ga storlì prìt taz Francje. Francusk žagon nìe imèu nasòde. Ih je nardìu Dòjac uonz orìehovega lesù.
Jest san daržù žagòn z tìstin krajan ki ima samùo dvìa ročìce, pa ti druzi trijè možjè z tin drùzin krajan: dan na dèsno, drùg na čempàrno, te trèč pa tu sret.
Zùok stìstin kràjan žagòn ìma šest ročìc. Ta dva skràjan sta daržàla ročìco od zùna an adnò od znòtra; pa tist tu sretù je ulàču te dvìa ràune ročìce. Jest nìesan žàgu; san samùo ulìeku gorprùot zagòn an badù de pùode ràuno kar j šù doluòn. Ti drùzi trijè so pa ulìekli doluòn an žàgal.
Jest san uèku: - tàkuo j dobrò.
Al pa, če nìe šlùa dobrò: - buj na dèsno ulèč; al bùj na čempàrno ulèč -; takùo kj kòrlo.
Ciela zaga
Ciela zaga
Nasot s sest rocic
Nasot s sest rocic
Dan nasot
Dan nasot
Žagòn j mùoru bìt lepùa nabrùsen an zobjè usì uglìhani, al màlo al vič odpàrti. Če lìes, ki sej žàgalo, je bìu tard, zobjè so bli màlo odpàrti; pa če lìes j bìu buj mehàn, zobjè so bli buj odpàrti, čenè je špalìlo màsa.

Je bla velìka fadìja, zakì sej žàgalo ure an ure, cìeu dan.
Kar usì brejoni so bli odžagani, sej pa mùorlo pensàt za ih prenèst damu.
Tàla j bla šelè buj fadìja, zak kostànji so bli dòpod vasjò; gònad vasjò na ràste kostànj.
Samùo adàn brejòn je pesù skor an quintàl.
Smo ložlì jòpo go na glàvo, smo nabàsal brejòn go na harbàt, antà gouòn.
Ajej, ki tàj smo prežagal an preneslì!
Potlè usàk sam z brejònmi smo nardìl podè, pastìeje, mòbilne, usè kar je kòrlo.

So bli drùgi càjti; smo se pomàl nìmar te tegà.
J blùo lepùa!
Nino Specogna

Realizzazione della pagina Ruben Specogna

Questo sito, realizzato e finanziato interamente dai soci, è completamente independente ed amatoriale.
Chiunque può collaborare e fornire testi e immagini a proprio nome e a patto di rispettare le regole che trovate alla pagina della policy.
Dedichiamo il sito a tutti i valligiani vicini e lontani di Pulfero, San Pietro al Natisone, Savogna, Stregna, Grimacco, San Leonardo, Drenchia, Prepotto e di tutte le frazioni e i paesi.

www.lintver.it
© 2000 - 2018 Associazione Lintver
via Ponteacco, 35 - 33049 San Pietro al Natisone - Udine
tel. +39 0432 727185 - specogna [at] alice [dot] it