Al se zmisneš

Al se zmisneš
kar san te usadiu,
majhan kon parstac?
Ti s se poluožu smartì
an si preživeu.
Potlè lieto za lieto
si zrastu.

Te nieso maral
tisti ki so pasuval,
jih nia brigalo
de ti s biu sam.
Nale tapod tuoje očì
so teklè naše živlìenja
an ti si gjuoldu
ol se žalvu znam.

Samuo jest san te figotù!
Usak dan,
usak momènt cajta
san zlietu pred tabo
an sma se menala
an se pravla kar bod.

Cajt j zletèu:
tebè je obogatèu,
menè ošibkèu.
Gledan kuos mlad,
kuo lieta so omočniele
tuoj obràz,
kar jest starejen
an čujen
lieto za lieto
nimar buj
nad mano
sopenje tiste stvarì,
ki se na maj obarne.

Duo te bo poslušu
kar me na bo?
Duo te bo pravu
veseja ol težave,
troste ol zgajufanja,
dobruote ol hudobinje
naših judì, ki
ku ti
jubejo tele doline?
Duo se bo pliezu
gomez tuoje varhè,
duo te bo objemu,
duo tu polietne gice
se partaji
tapod tuojo hladno sienco?

Lieta an lieta
sam
brez menè
boš!

Zapuščèn!

Morebit,
samuo na zadnjič,
kar boš ku jest star,
kajšan se ogledne
an se zmisne
kuos biu parjudan,
kuos biu domàč,
kuoj bluo lahkò
najdit tapod tuojo sienco
veliko tolažbo težav.

Ah!,
poznò,
masa poznò!