Kuo b teu
Kuo b teu
se plíest ku andrát
gomez oriehe,
kuo b teu
se žlikat
dol po zaledjenó Nedižo,
kuo b teu
bandrat prout Landarju
z celó trumo otruok
an s tistim, ki ih nia vič.
Živlienje gre!
Ostajajo spomini
an veliko pogreíenje z njim.
Ma za ka se glavjat?!
Cajt, ku te martvi,
se na uarne
le če bo molú ol kleu.
Kar j bluo, j bluo;
an kar je, je.
Objemat oriehe,
letát dol po Nediž,
guorit s tistim ki elé te zastopjo,
se trotat de nai navuodi
bojo imiel an oní tisto “buogo” bogatijo,
ki smo imiel mi:
tuole,
par sreč,
elé ostaja|
n