Janeža Vangel



Janež - Kapitul 1

[1]Sparvič j bla Besieda,
Besieda j bla tapar Buoge
an Besieda j bla Buog.
[2]Oná j bla od sparvič tapar Buoge:
[3]usé j bluo nareto med njo,
an usé kar biva nič nie bluo nareto brez nje.
[4]U nji j bluo živlienje
an živlienje j bluo luč judì;
[5]luč se bliskontì tu tamáh,
pa tamè jo nieso sparjele.
[6]J paršù an mož pošjan od Buoga
an njegá ime j bluo Janež.
[7]On j paršu ku priča
za dàt pričanje lučì,
za de usí bi vierval z njegá pomočo.
[8]On nia bla luč,
ma j muoru pričat luči.
[9]J parhajala na sviete
ta prava luč,
tista ki sviete usakega človieka.
[10]On j biu na sviete,
an sviet j biu s suojo pomočò naret,
nale sviet ga nie spoznú.
[11]J paršu med suoje judì,
pa suoji ga nieso sparjel.
[12]Tistin pa ki so ga spariel,
j dau možnuost ratat sinuovi Boži:
tistin ki vierjejo na njegá imè,
[13]kateri ne od karvé,
ne od voje mesà,
ne od voje človieka,
pa od Buoga so bli rojeni.
[14]An Besieda sej nardila mesuo
an j paršlá živiet med nam;
an mi smo vidli nje slavo,
slavo ku od edinega sina taod Očí,
pun gnade an resnice.
[15]Janež ga priča
an ueče: «Glejta moža od katerega jest san jau:
Tist ki hode za mano
mej preteku,
zakí j biu priet ku jest».
[16]Taod suoje punosti
mi usí smo spariel
an gnado na gnado.
[17]Zakí lec j bla dana med Mojžeža,
gnada an resnica so paršlè med Ježuša.
[18]Bogá ga nie majdán videu:
pru edini Sin
ki je u naruoče Očí,
on gaj ovadu.

JEŽUŠU MINISTER

Janeža pričanje

[19]An telo je pričanje Janeža kar Judeji so mu pošjal taz Ğerusalema gospuode an levite ga prašat: «Duo si ti?». [20]On je oznanu an nie nejú an je oznanu: «Jest niesan Krištuš». [21]Antadá so ga prašal: «Ki pa? Al si Elija?». Je odguoru: «Niesan». «Al si ti an prerok?». Je odguoru: «Ne». [22]Mu so jal pa: «Duo si? Za de odguarmo tistin ki so nas pošjal. Ki dieš od tebé?». [23]Je odguoru:

«Jest san glas adnegà ki ueče u dežel: Paračajta Gospuodovo pot, takuok j jau prerok Isaija». [24]Oní so bli pošjani od farizeju. [25]So ga poprašal an so mu jal: «Kuoj tuo pa ki karsteš če ti nies Krištuš, ne Elija, ne prerok?» [26]Janež jin je odguoru: «Jest karsten z uodò, pa mies vas stoji dan ki vi na poznata, [27]dan ki hode za mano, kateremu jest niesan uriedan odvezat zavezila sandalnu». [28]Tuole j ratalo u Betaniji, če po tin kraj Ğiordana, tuk Janež j karstú.

[29]Drug dan, Janež kar j viu Ježuša ki je hodú pruot njemú j jau: «Glejta Jagnje Božje, glejta tistega ki odvezuva grieh sveta! 30]Glejta tistega od katerega san jau: Za mano gre an mož ki me je preteku, zuok j biu predmano. [31]Jest ga niesan poznú pa san paršu karstit z uodò za de on bi biu poznan u Israele». [32]Janež je priču rekoč: «San videu Duhà stopnit ku an golob doz nebesih an se poluožt dol na anj. [33]Jest ga niesan poznú, pa tek mej pošjú karstit z uodò mej biu jau: Človieka gor na katerega boš videu spotnit an ostat Duhà je tist ki karste u Svetin Duhu. [34]An jest san videu an san prepriču de tel je Boži Sin».

Párvi dišepulni

[35]Drug dan Janež j stau šelé tan z dvieman suojim dišepulnam [36]an ku je ogledavu Ježuša kj je pasuvu, j jau: «Glejta janje Božje!». [37]An dva dišepulna, kier so ga čul guorit takuo, so šli za Ježuša. [38]Antadá Ježuš sej oglednu an, kar j videu de so godil za njin, j jau: «Ki gledata?». So mu odguoril: «Rabbi (ki pride reč Mešter), kie živiš?» [39]Jin je jau: «Pujta an bota vidli». So šli ries an so vidli tuk j živeu an tist dan so ostal tapar njemú; so ble parbližno štier popudan.

[40]Dán od dvieh ki so puslušal besiede Janeža an so bli šli za njin, j biu Drei, brat Šimona Petra. [41]On j sreču te párvega suojga bratra Šmona, an muj jau; «Smo ušafal Mešija (ki pride reč Krištuš)». [42]An gaj peju čeh Ježušu. Ježuš gaj ogledu, an j jau: «Ti si Šmon, sin Janeža; se boš klicu Čefa (ki pride reč Petar)».

[43]Drug dan Ježuš j biu nameniu se pobrat čeu Galilejo; j sreču Flipa an muj jau: «Puj». [44]Flíp j biu taz Betsajde, Drejovo an Petrovo miesto. [45]Flíp j sreču Natanaèlona an muj jau: «Smo srečal tistega od katerega so pisal Mojžež u Leci an Preroki, Ježuša, sina Jožefa taz Nazaret. [46]Natanael j zaueku: «Taz Nazaret al more prid kiek dobrega?» Flip muj odguoru: «Puj an vid». [47]Ježuš tist cajt, kar j videu Natanaèlona mu prid pruot, je jau od njegá: «Glej zaries an israelít u katerin nia zlaganja». [48]Natanael gaj prašu: « Kakuo me poznaš?». Muj odguoru Ježuš: «Priet ku Flip tej poklicu jst san te viu kar s biu tapod figo». [49]Muj ponoviu Natanaèl: «Rabbì, ti si Sin Boži, ti si israelski kraj!». [50]Muj odguoru Ježuš: «Zakí san te jau de san te viu tapod figo, vierješ? Boš viu guorš reči od telih!». [51]Potlé muj jau: «Resnično, resnično van dien: bota vidli nebesa orparte an Boži anjuci hodit gor an dol nad človieškega Sina».

Janež - Kapitul 2

Cananejske ojceta

[1]Tri dni potlé, so ble ne ojceta u Kana Galileje an j bla an mat Ježuša. [2]Je biu uabjen na ojceta tud Ježuš s suojim dišepulnam. [3]Tist cajt, zakí j bluo parmankalo vino, Ježušova mat muj jala: «Niemajo vič vina». [4]An Ježuš je odguoru: «Kaj man difà s tabo, zená? Nie še paršlá muoja ura». [5]Mat j jala hlapcan: «Nardita kar van porčé».

[6]So bli tan šest kamanovih sodù za Judejovo čistitu, ki usak j daržú dva ol tri barigle. [7]An Ježuš jin je jau: «Napunta z uodo sodè». An so jih napunli do garle. [8]Jin je nazaj jau: «Sa napunta an nesita mešternu mize». An oní so mu ga neslì. [9]An ku j pokusu uodo kje ratalo vino, mešter od mize, ki nie viedeu od kot pride (pa so viedli hlapci ki so bli natočil uodo), j poklicu noviča [10]an muj jau: «Usí služejo priat te dobre vino an, kar so no malo pjani, tiste manj dobró; ti pa si hranu do sa te dobre vino». [11]Takuo Ježus j začeu suoje čudeže u Galilejski Kani, je odkriu suojo slavo an suoji dišepulni so vierval na anj.

[12]Po telin fatu, je stopnu dol na Cafarnao kupe z njega materjo, z bratram an s suojim dišepulnam an so se ustabli tan samuo malo dni.

PARVA VELIKA NUOČ

Čistitu u tempilne

[13]Tist cajt sej bližala Velika Nuoč an Ježuš j stupnu gu Jerusalem. [14]J ušafu u tempilne judì ki so prodajal uolé, ucè an golobe, an menavce usednjene par bànki. [15]J nardiu no škorjo z varcàm, j vegnú usé uonz tempilna z ucam an z uolam; j vargu na tla sude menavc an j preobarnú banke, [16]an prodajcan golobu je jau: «Nesita proč tele reči an na dielta s hišo muojga Očí an prestor tárga». [17]Dišepulni so se zmisinli de je pisano: Unetost za tuojo hišo me rupa.
[18]Antadá Judeji so uzel besiedo an so mu jal: «Kizadan znamien nan kažeš za dielat tele rečì?» [19]Jin je odguoru Ježuš, «Arzderita tel tempil an tu tri dni ga storen odsmartiustat». [20]Antadá so mu jal Judeji. «Tel tempil j biu zazidan tu šestanštierdeset liet an ti tu tri dni ga storeš zaživiet?» [21]Pa on je guoru od tempilna suojga telesa. [22]Kadar pa je odsmartiustú, suoji dišepulni so se zmisinli de j biu poviedeu tuole, an so vierval Svetemu Pismu an besiedi jani od Ježuša.

Stanovanje u Gerusaleme

[23]Medtem ki je biu u Ğerusaleme za Veliko Nuoč, cajtu godà puno med njim kar so videl znamunja kje runu, so zavierval u njegá imè. [24]Pa Ježuš se nia zanašu gor na nje, zakí i poznu usé [25]an nie meu potriebo de kajšan bi mu priču gor na druzega, on ries j poznu kar je tu usakega človieka.

Janež - Kapitul 3

Guorienje z Nikodeman

[1]Mies farizejan j biu an mož kličen Nikodemo, an judejski poglavar . [2]On j šu čeh Ježušu, po noč, an muj jau: «Rabbì, vemo de si an mešter paršù od Buoga; nobedan ries more runat znamunja ki ti dielaš, če Buog nia z njin». [3]Muj odguoru Ježuš: «Resnično, resnično te dian, če dan na oživi z luhta, na more videt Božjo kraljestvo». [4]Muj jau Nikodem: «Kuo more an človek oživiet kar je star? Morebit more udrugič stopnit tu njegá materno naruoce an oživiet?». [5]Muj odguoru Ježuš: «Resnično, resnično te dian, če dan na oživeje z uodò an z Duhan, na more stopnit u Nebeško kraljestvo. [6]Kàr sej rodilo od mesà je mesuo an kàr sej rodilo od Duhà je Duh. [7]Na čudvise če san te jau: muorta oživiet od luhta. [8]Vietar piha tuk čé an čuješ njegá glas, pa na vieš od kot pride an kan gre: takuo je za usakega ki sej rodiu iz Duha». [9]Je odguoru Nikodem: «Kuo more tuole ratat?». [10]Muj odguoru Ježuš: «Ti si mešter u Jsraelne an na viež tele rečì? [11]Resnično, resnično te dian, mi se mènamo kar znamo an pričamo kar smo vidli; pa vi na sparjemata našo pričanje. [12]Če san van guoru od zemskih reči an na vierjeta, kuo bota vierval če van bon guoru od nebeških rečì? [13]Nale nobedan nie maj stopnu gor u nebesa, če ne človieški Sin ki od nebesih je dol stopnu. [14]An takuo ki Mojžeš je uzdignu modrasa u dezeli, takuo j trieba de bi biu uzdignjen človieški Sin, [15]za de usak ki vierje tu anj bi dobiu venčno živlienje».

[16]Buog ries j tarkaj jubu svìet za dat njegá edinega Snu, za de usak ki vierje tu anj bi na umrù, pa bi dobiu venčno živlienje. [17]Buog nie pošjú Snu na sviete za zodit sviet, pa de se sviet zveliča z njegá pomočo. [18]Tek vierje u anj nie tožen; pa tek na vierje je že biu tožen, zuok nie viervu u imenu Božjega edinega Snu. [19]An sodba j tala: luč j paršla na sviete, pa človieki so predložlì tamò lučì, zakí njih diela so ble hudobne. [20]Usak ries ki diela slabo, sauraže luč an na pride na luč za de na bojo očitne njegá diela. [21]Pa tek diela resnico pride na luč, za de se pokaže očitno de njegá diela so ble narete od Bùoga.

JEŽUŠU MINISTER U JUDEJI

Zadnjo pričanje Janeža

[22]Po tele reči, Ježus j šu s suojim dišepulnam u deželo Galileje; an tan j znjim zastau, an je karstú. [23]An Janež j karstú u Ennòn, blizo Salìm, zuok tan j bluo puno uadé; an judej so hodil se karstít. [24]Janež, ries, nìe biu še zapárt.

[25]Antadá j začelo no kreganje mies dišepulnam Janeža an dán Judéj nastran čistitu. [26]Zatuo so šli čeh Janežu an so mu jal: «Rabbì, tist ki je biu s tabo čepotinkraj Ğiordana, an kateremu si dau pričanje, glej kárste an usí parlietajo čeh njemú». [27]Janež je odguoru: «Nobedan na more uzet kiek če mu nie dano od nebà. [28]Le vi sta me priča de san jau: Niesan jest Krištuš, pa jest san biu pošjan pred njin. [29]Tek ima novičo je novíč; pa parjateu noviča, ki je predstauljen an ga posluša, se veselì na glasù noviča. Sa tolo muoje veseje je dopunjeno. [30]On muore rast an jest pa majšat.

[31]Tek pride goz luhta je navárhu usieh; pa tek pride doz zemjé, spada zemìja an guorì od zemjé. Tek pride goz neba je navarhu usieh. [32]On priča kar j videu an čú, nale nobedan sprime njegá pričanje; [33]tek pa sprime njegá pričanje, zašigurà de Buog je pravičan. [34]Ries tistega ki Buog j pošjú, preguarja Božje besiede an daje Duhà brez miere. [35]Očá jube Snu an muj dau u rokah usako rieč. [36]Tek vierje u Sina ima venčno živlienje; tek na buga Sina na bo videu živlienje, pa jeza Božja rigiera gor na anj».

Janež - Kapitul 4

Ježuš tapar Samaritanah

[1]Kar Gospuod j paršu viedet de farizeji so čul reč: Ježuš runa vič dišepulnu an karste vič ku Janež [2]- nale ki nia biu Ježuš na posebe ki je karstu, pa suoji dišepulni -, [3]je pustu Judejo an sej obarnú nazaj pruot Galileji. [4]Zatuo j muoru prehodit Samarijo. [5]J takuo paršu u no miesto Samarije kličeno Sikar, blizo grunta ki Jakob j biu dau njemu sinu Jožefu; [6]tle j biu šteram kličen od Jákoba.Antá Ježuš , trudan od hoje, j sedeu blizo šterma. J bluo okuole pudnè. [7]Je rivala tist cajt na samaritanska ženska po uadò. Ji je jau Ježuš: «Dam za pit». [8]Njegá dišepulni ries so bli šli u miesto ukupavat jedila. [9]Pa Samaritana muj jala: «Kuoj tuo ki ti, ki si Judéj, prašaš za pit mené, ki san na ženska samaritanska?». Judej ries na daržjo dobre poročila s Samaritanam. [10]Ježuš ji je odguoru: «Deb ti poznala Boži dar an duo j tist ki te praša: človieškiDam za pit!človieški, le ti bi mu jo prašála an on bi te dau živò uadò». [11]Muj jala ženska: «Gospuod, ti niemaš rodje za utočit an šteram j globok; od kod imaš ries tolo živo uadò? [12]Al si ti buj velik ku naš očá Jakob, ki nan j dau tel šteram an gaj piu on z njin snuovam an s suojo trumo pastiersko?». [13]Je odguoru Ježuš: «Usak tek popia tol uado bo še žejan; [14]pa tek popie uodo ki jest mu bon dau, na bo maj vič žejan, spruot, uado ki jest mu bon dau rata u njin studenac uadé ki curi za venčno živlienje». [15]«Gospuod, muj jala ženska, dam tako uadò, za de na bon vič žejna an de na bon muorla vič hodit naprej točit uadò».
[16]Ji je jau: « Biaš klicat tuojga moža an potlé uarnise tle». [17]Je odguarila žená: «Nieman možà». Ji je jau Ježuš: «Si jala lepuo človieškinieman možačlovieški; [18]ries si miela pet možù an tistega ki imaš sa nie tuoi mož; tuole si poviedla tu glih» [19]Je odguarila ženka: «Gospuod, viden de si an prerok. [20]Naši očuovi so častil Bogà gor na telin briegu an vi dieta de je Ğerusalem prestor tuk se muore častit». [21]Ježuš ji je jau: «Vierme, žená, j paršu cajt u katerin ne gor na telin briegu, ne u Ğerusaleme bota častil Bogà. [22]Vi častità tistega ki na poznata, mi častmo tistega ki poznamo, zuok rešitu pride taod Judejan. [23]Ma j paršlá ura , an je tala, u katero pravi častiuci bojo častil Očí u duhu an u pravìc; zakí Očá gleda tele častiuce. [24]Buog je duh, an tisti ki ga častjo ga muorejo častit u duhu an u resnic». [25]Muj odguarila ženka: «Vien de má prid Mešija (pride reč Krištuš): kar on pride, nan oznane usé rečì». [26]Ji je jau Ježuš: «San jest, ki te guarin».

[27]Tu tist moment so paršli njegá dišepulni an so se čudval ki je stau guorit z no ženko. Pa nobedan muj jau: «Ki želeješ?», ol: «zakí guariš z njo?». [28]Tist cajt žená j pustila bučo, j šlá u miesto an j jala juden: [29]«Pujta gledat negá možà ki mej jau usé kar san nardila. Al bi biu morebit Mešija?» [30]Antadá so stopnil uonz miesta an so hodil čeh njemú.

[31]Tist cajt dišepulni so ga prosil: «Rabbì, jei». [32]Ma on je odguoru: «Iman za ijest no ceringo ki vi na poznata». [33]An dišepulni so se prašuval dan druzega: «Kajšan morebit muj parnesu za ijest?» [34]Ježuš jin je jau: «Muoja ceringa je narest vojo tistega ki mej pošjú an dopunt njegá opravilo. [35]Al na dieta vi: So še štier miesci an potlé pride žetva? Glejta, jst van dien: uzdiginta vaše oči an gledta njive ki že armenejejo za žetvo. [36]An tek žanje ušafa plačo an poberé frugo za venčno živlienje, za de ga uživa kupe s kogun ki ga seje an s kogun ki ga žanje. [37]Tle ries se dopune jàno: dan seje an dan žanje. [38]Jest san vas pošjú žànit kàr vi niesta dielal; drugi so dielal an vi sta postal u njih dielo».

[39]Puno Samaritanu tiste mieste so vierval tu anj za uojo besied žené ki je potardila: «Mej jau usé kar san nardila». [40]An kar Samaritani so paršli do anj, so ga prosil de naj se ustave z njim an on je ostú dva dni. [41]Puno vič so vierval na negá besiedo [42]an so guaril žen: «Nia vič za uojo tuoje besiede ki vierjemo; pa zakí le mi smo čul an vemò de tel je zaries zveličar svetà».

Ježuš taun Galileji

[43]Kar sta pretekla dva dneva, je šu tandotuod za itì čeu Galilejo. [44]Pa le Ježuš j biu potardiu de an prerok na sprime čast u suojin rodu. [45]Kar pa j paršu u Galilejo, Galileji so ga spariel z veseján, zakì so vidli usé kar i biu nardiu u Gerusaleme cajtu godà; an oní ries so bli šli na guod.

Drug znamien u Kana Ozdrauljanje snu negá krajovega hlapca

[46]Antá j šu nazaj u Galilejsko Kana, tuk j biu spreobarnú uado tu vino. Je biu an hlapac kraja, ki je meu negá sina bunegà u Kafarnau. [47]Tel, kar j ču de Ježuš j paršu taz Judee du Galilejo, j šu čeh njemú an gaj prosu za iti dol zdravjet njegá snu zakí j biu na smart. [48]Ježuš muj jau: «Če na videta znamunja an čudeže vi na vierjeta». [49]Pa hlapac kraja j potardiu: «Gospuod stopin dol priat ku muoj sin umria». [50]Ježuš muj odguoru: «Biaž, tuoj sin živì».Tist mož j viervu na besiedo ki mu jo je jau Ježuš an sej luožu na hojo. [51]Glih kar j dol stopnjavu mu so paršli pruot hlapci za mu reč: «Tuoji sin živì!» [52]Sej zmeniu potlé o kizadni ur j začeu stat buojš. Mu so jal: «Učera, no uro popudan trešika gaj pustila». [53]Očá j zapoznú de glih tista j bla ura u katero Ježuš muj jau: «Tuoj sin živì» an je viervu on z usò njega družino. [54]Tel j biu drug čudež ki Ježuš j nardiu kar sej uarnú taz Judeje čeu Galilejo.

Janež - Kapitul 5

DRUG SENJAN U ĞERUSALEME

Ozdraujanje tapar berinu Betzaetà

[1]Potlé je biu an Judejski senján an Ježuš je šu gu Ğerusaleme. [2]U Ğerusalemu, blizo uratah oucah, je an berin, kličen po ebrajsko Betzaetà, ki ima pet lùp, [3]tapod katere je ležú an velik numar buniku, sliepih, čuotastih an doletjeníh. [4]An anjovac ries kajšan krat j stopnu du berin an j zblunku uadò; te parvi ki je stopnú not po zblunkanje uadé je ozdraveu od usake boliezni ki bi biu bolàn. [5]J biu tan an mož ki od trideset liet j biu bolan. [6]Ježuš kar gaj viu stegnjenega an kier je viedeu de že puno cajta j stau takuo, muj jau: «Češ ozdravjet?». [7]Muj odguoru bunik: «Gospuod, jest nieman nobednega de me potopi du berin kar uadá se zblunka. Medtem ries ki jest gren za stopnit not, kajšan drug gre pred mano». [8]Ježuš muj jau: «Ustan, uzám tuojo pastejco an hod». [9]An na žlah tist mož je ozdraveu an je uzeu njegá pastejco an j začeu hodit.

Pa tist dan j bla sabota. [10]Zatuo so jal Judeji ozdravjemu možù: «Je sabota an te nia dopuščenó uzet gor tuojo pastejco». [11]Pa on je odguoru: «Tek mej ozdraveu mej jau: Uzám tuojo pastejco an hod». [12]Antadá so ga prašal: «Duoj tist ki tej jau: Uzám tuojo pastejco an hod?». [13]Pa tek j bju ozdravjen nie viedeu duoj biu; Ježuš ries sej biu odganu zakì j biu folk u tistin prestoru. [14]Malo potlé Ježuš gaj ušafu tan u tempilne an muj jau: «Glej ki si ozdraveu; na grìeši vič, za de te na pride kiek slabšega». [15]Tist mož j šu an j jau Judejan de i biu Ježuš ki gaj ozdraveu. [16]Zatuo Judej so začel preganjat Ježuša, zuok j dielu take reči tu saboto. [17]Pa Ješuš jin je odguoru: «Muoji očá diela nimar an jest dielan». [18]Pru za uoj tegá Judeji so gledal še buj za ga ubit: zakí ne samuo j prelomuvu saboto, pa j klicu Bogà suojga očí, an sej runu tajšan ku Buog.

Sin Boži

[19]Ježuš j začeu nazaj guarit an j jau: «Resnično, resnično van dien, Sin od sebé na more narest nič če ne kar vide dielat Očí; kar on dìela, tud Sin ga dìela. [20]Očá ries jube Sina, mu zkaže usé kar diela an mu pokaže diela še guorš ku tele, an vi ostaneta čudvani. [21]Ku Oča od smartì ustane te martve an dà živlienje, takuo an Sin da živlienje temù ki čé. [22]Oča ries na sode nobednega pa je odluožo usako obsojo Sinu, [23]zakí usí bi častil Sina takuok častjo Očí. Tek na častì Sina, na časti Očí ki gaj pošjú. [24]Resnično, resnično van povjan: tek posluša muojo besiedo an vierje tu tistega ki mej pošjú, ima venčno živlienje an na gre pruot obsoje, pa je pasú od smartì do živlienja. [25]Resnično, resnično van dien: je paršlá ura, an je tala, u katero ti martvi bojo čul glas Snuova Božjega, an tisti ki ga bojo puslušal, bojo živiel. [26]Ku Očá ries ima živlienje u sebé, takuo j uzdau Sinu imiet živlienje u sebé; [27]an muj dau oblast za sodit, zakí je človieški Sin. [28]Na čúdvitase za tuole, zakí pride ura u katero usi tisti ki so u grobiščah bojo čul njegá glas an pridejo uón: [29]tisti ki so nardil dobrò za no ustaìenje živlienja an tisti ki so nardil slavo za no ustaìenje obsoje. [30]Jest na moren nič sam par sebé; soden po poslušanje an muoja sodba je tu glih, zakí na gledan muojo vojo, pa vojo tegá ki mej pošjú.

[31]Deb biu jest ki dajen pričanje le mené, muoje pričanje bi na bluo resnično; [32]pa je drug ki me daje pričanje, an vien de pričanje ki me jo daje j resnična. [33]Vi sta pošjal pošjaunike čeh Janežu an on je dau pričanje resnic. [34]Jest na jeman pričanje od nega človieka; pa van praven tele reči za deb vi moglì se rešit. [35]On j biu na luč ki gorì an sviete, an vi sta tiel samuo za an momént se poveselit na njegá luč.

[36]Jest pa iman no pričanje guorš ku tisto Janežovo: diela ki muoj očá mej dau za narest, le tiste diela ki jest jih runan, me pričajo de Buog mej pošjú. [37]An tud Očá, ki mej pošjú, je dau pričanje na me. Pa vi niesta maj čul njegá glas, ne sta vidli gnjegá gobac, [38]niemata njegá besiedo ki stanuje u vas, zuok na vierjeta temúk je on pošjú. [39]Vi merkata Svete Pisma an četá reč di imata u nje venčno živlienje; ben nu, so pru oné ki me dajejo pričanje. [40]Pa vi nečeta prid h mené za imiet živlienje.

[41]Jest na parjeman slavo od judì. [42]Pa jest vas poznam an vien de niemata u vas jubezan do Bogà. [43]Jest san paršù u imenu muojga Očí an vi me na sprimeta; če drug bi paršu u suojin imenu, bi ga sparjel. [44]An kuo morta viervat, vi ki jemata slavo adní od tih druzih, an na gledata slavo ki pride samuo od Buoga? [45]Na pensajta de san jest ki vas obdužin tapred Očín, je že tek vas obdužì, Mojžež, u katerin sta položlì vaš trošt. [46]Deb vi vierval Mojžežu, bi vierval tud mené, zakí od mené on je pisu. [47]Pa če na vierjeta njegá pisman, kakuo bota mogli viervat muojin besiedan?».

Janež - Kapitul 6

Povišanje kruhu

[1]Po telih zgodbah, Ježuš j šu čepotinkraj Galilejskega muorja, pride reč Tiberiada, [2]an án velik folk j šu za njin, zakí je gledu znamunja ki je runu gor na te bune. [3]Ježuš je stopnu na brieg an tan sej usednu s suojim dišepulnam. [4]Sej bližala Velika Nuoč, judejski senján. [5]Antá kar je uzdignu očì Ježuš j videu nega velicega folka prid h njemú an j jau Flipu: « Kie mormo ukupit kruh za de teli bi miel za iest?» [6]J guoru takuo za ga luožt na spravo; on ries j lepùo viedeu kar j meu za narest. [7]Muj odguoru Flip: «Dviestuo sudu kruha nieso zadost nanč za de usak bi parjeu an kos». [8]Antadá muj jau an dišepul, Drej, brat Šimona Petra: [9]«Je tle un puobič ki ima pet ičimenovih kruhu an dvie ribe; pa kaj tuole za tarkaj judì?». [10]Je odguoru Ježuš; «Storita jih sednit». J bluo puno trave tu tistin prestoru. Antá so se usedinli an so bli incierka pet stuo možè. [11]Antadá Ježuš je uzeu kruhe an, potlé ki je zahvalu, jih je arzdau tistin ki so se bli usedinli, an takuo j nardiu z ribam, dokar so tiel. [12]An kar so bli siti, je ja dišepulnan: «Poberita ostàne kosè, za de nič bi šluo zgubjenó». [13]So jih pobral an so napunli dvanajst cajni s kosmi od pet ičimenovih kruhu, ki so ostal tistin ki so bli sniedli.

[14]Antadá judie, kar so vidli znamien ki je nardiu, so začel guarit: «Tel je zaries tist prerok ki ima prit na sviete!». [15]Pa Ježuš, zakí je viedeu de so miel prid po anj za ga narest za kraja, sej nazaj partajiu na brieg, vas sam.

Ješuš hode na uadò

[16]Kar j paršu vičer, njegá dišepulni so šli dol na muorje [17]an potlé ki so stopnil tu barko, so se pobral pruot to drugo rivo na stran Kafarnaa. J blá že nuoč, an Ježuš nie biu še paršù čeh njin. [18]Muorje j bluo zaštakano, zakí je pihu an velik vietar. [19]Potle ki so remal tri ol štier kilometre, so vidli Ježuša ki je hodu na muorje an sej bližu barki, an so se ustrašli. [20]Pa on jin je jau: «San jest na buojtase». [21]Antadá so parsilli ga uzet na barko an naglo barka je taknila rivo na katero so bli uozeni.

Diškorš Kafarnove šinagoge

[22]Drug dan, folk, ostan na te drug kraj muorja, j zagledu de j bla na sama barka an de Ježuš nie biu stopnu na barko s suojim dišepulnam, pa samuo suoji dišepulni so se bli pobral. [23]Druge barke so ble tist cajt rivale od Tiberiada, blizo prestora tuk so bli zniedli kruh potlé ki Gospuod j biu zahvaliu. [24]Antá kar folk j videu de Ježuša nie bluo vič tan an nanč suojih dišepulnu, je stopnu gor na barke an sej pobrau na Kafarnao na pregledanje Ježuša. [25]Kar so ga ušafal tan po tin kraj muorja, so ga prašal: «Rabbì, kada si paršù san?»

[26]Ježuš je odguoru: «Resnično, resnično van dien, vi me gledata ne zakí sta vidli znamunja, pa zakí sta sniedli tiste kruhe an sta se nasital. [27]Poskarbita ne za ceringo ki nardì konác, pa za tisto ki durà za venčno živlienje, an ki človieški Sin van dà. Zakí gor na anj Očá, Buog, j luožu suoj zapìč». [28]Antadá so mu jal: «Ka mamó narest za runat Božje diela?» [29]Ježuš je odguoru: « Telo je Božje dielo: viervat u tistega ki on je pošjú».

[30]Antadá so mu jal: «Katero znamunje ti dielaš za de videmo an mormo te viervat? Kizadnó dielo runaš? [31]Naši očuovi so jedli mano u deželi, takuo k je pisano: Jin je dau za ijest an nebeški kruh». [32]Jin je odguoru Ježuš: «Resnično, resnično van dien: ne Mojžež van je dau an nebeški kruh, ma očá muoj van daje nebeški druh, tist pravi; [33]Boži kruh je tek stopne iz Nebes an da živlienje svetù». [34]Antá so mu jal. «Gospuod, dajnan nimar tel kruh». [35]Ježuš je odguoru: «Jest san kruh živlienja, tek pride h mené na bo vič lačan an tek vierje na me na bo vič žejan. [36]Pa san van jau de vi sta me vidli an na vierjeta. [37]Usé kar Očá me dà pride h mené; tek pride čeh mené, ga na zaváržen, [38]zakí san stopnu doz nebes ne za dielat muojo vojo, pa vojo tega ki mej pošjú. [39]An tala j uoja tegá ki mej pošjú, de jest bi na sgubu nič od tistega ki on mej dau, pa deb ga odsmartiustú na zadnji dan. [40]Tala ries j uoja muojga Očí, de usak ki vide Sina an vierje na anj bi iméu venčno živlienje; jest ga odsmartiustanen na zadni dàn».

[41]Tist cajt Judeži so quantal na anj zakí j biu jau: «Jest san kruh shajan z nebes». [42]An so guaril: « Tel al nie pru Ježuš, Jožefu sin? Poznamo njegá očí an mater. Zatuo kuo more reč: San shaju doz nebes?».

[43]Ježuš je odguoru: «Na gondulajta miez vas. [44]Nobedan na more prid h mené, če ga na poulieče Očá ki mej pošjú; an jest ga odsmarti ustanen na zadnji dàn. [45]Je pisano u prerokah: An usí bojo učení od Buoga. Usak tek je čú Očí an sej navadu taod njegá, gre h mené. [46]Nie de kajšan j viu Očí, ma samuo tek pride iz Buoga j viu Očí. [47]Resnnično, resnično van dien: tek vierje ima venčno živlìenje.

[48]Jest san kruh živlienja. [49]Vaši očuovi so iedli mano u puščavi an so umarli; [50]tel je kruh ki shaja iz nebesih, za de tek ga ije bi na umáru. [51]Jest san žiu kruh, shajan iz nebeših, če dán ije tel kruh bo živeu za venčnost an kruh ki jest dàn j muoje mesuo za živlienje svetà».

[52]Antadá Judej se se ložli borìt miez njih: «Kuo more tele nan dat njegá mesuo za ijest?». [53]Ježuš je jau: «Resnično, resnično van dien: če na jestà mesuo človieškega Sina an na pità njegá kri, na bota miel u vas živlienje. [54]Tek ije muoje mesuo an pije muojo kri ima venčno živlienje an jest ga odsmartiustanen na zadnji dan. [55]Zakí muoje mesuo j prava ceringa an muoja kri prava pjača. [56]Tek ije muoje mesuo an pije muojo kri stanuje u me an jest u anj. [57]Ku Očá, ki ima živlienje, j pošjú mené an jest živin za Očí, takuo an tek ki ije od mené bo živeu za me. [58]Tel je kruh shajan iz nebà, ne ku tist ki so ijedli vaši očuovi an so umarli. Tek ije tel kruh bo živeu za venčnost».

[59]Tele reči j jau Ježuš kar je učiu u šinagogi u Kafarnao. [60]Puno suojih dišepulnu, potlé ki so poslušal, so jal: «Tuole guorenje je tarduo; duo ga more zastopit?». [61]Ježuš, zakí j viedeu notre u sebé de suoji dišepulni pru tuole so gamlal, jin je jau: «Tuole vas pohujšuva? [62]An deb videl človieškega Sina stopnit gor tuk j biu priet? [63]Je Duh ki daje živlienje, mesuo na nuca nič; besiede ki san van jau so duh an živlienje. [64]Pa so med vam niešni ki na vierjejo». Ježuš ries j viedeu že odsparvič kduo so bli tisti ki nieso vierval an duo j biu tist ki bi ga zatajiu. [65]An j šu naprej: «Zatuo san van jau de nobedan na more prid h mené, če mu nie dopuščenó od muojga Očí».

[66]Od tenčas puno od suojih dišepulnu so se odločil an nieso vič hodil za njin.

Petrova spuoved

[67]Antadá je jau tin Dvanajstin Ježuš: «Morebit četá iti tudi vi?» [68]Muj odguoru Šmon Petar: «Gospuod, čeh kamú puodemo? Ti imaš besiede venčnega živlienja; [69]mi smo vierval an zapoznal de ti si te Svet Boži». [70]Je odguoru Ježuš: «Al niesan vebrau morebit jest vas, te Dvanajste? Nale dan od vas je an zluodi!». On je guoru od Ğjud, sina Šmona Iskarjota: tel ries j biu ato za ga ovadit, dan od tih Dvanajstih.

anež - Kapitul 7J

Ježuš učì

[1]Po telih zgodbah Ježuš j hodu po Galileji; ries nie teu vič itì po Judeji, zakí Judej so gledal ga ubit. [2]Medtem sej bližu judejski guod , rečén od Fudarja; [3]njegá bratri so mu jal: «Biež tle odtod an biaž u Ğiudejo za de bojo vidli an tuoji dišepulni diela ki runaš. [4]Nobedan ries se gane poskriuš, čè čé bit spoznan očitno. Če runaš take rečì pokazajse svietu!». [5]Nanč njegá bratri, ries, so vierval na anj. [6]Antá Ježuš jin je jau: «Muoj cajt nie še paršu, vaš ries j nimar parpraujen. [7]Sviet na more sauražt vas, pa zauraže mené, zakí od njegá jst pričan de njegá diela so slabe. [8]Biežta vi na tel guod; jest na gren, zakí muoj cajt nie še dopunjen». [9]Kar jin je poviedu tele rečì, je ostú u Galilejo. [10]Pa kar njegá bratri so šli na guod, tenčas j šu an on; pa ne očitno: poskriuš. [11]Judej intant so ga gledal cajtu godà an so guaril: «Kie je te tist?». [12]An sej dielalo potiho no veliko guorienje od njegá mies folka; adní ries so guaril: «J bruman!». Druži pa: «Ne, gajufà judì!». [13]Nobedan pa nie guoru od njegá očitno, za uoj strahù Judeju.

[14]Kar j bluo že pu godà, Ježuš j zliezu gu tempil an at je učiu. [15]Judej so se čudval an so guaril: «Kuoj tuo ki tele pozna Svete Pisma brez de jih je študjú?». [16]Ježuš je odguoru: «Muoja lotrina nia mojá, ma tistega ki mej pošjú. [17]Tek čé narest njegá uojo, zapozna če tala lotrina pride od Bogà, ol če jest guarin sam od sebé. [18]Tek guori sam od sebé, gleda suojo slavo; pa tek gleda slavo tegá ki gaj pošjú je resničan an u njin nie karvice. [19]Al nia biu morebit Mojžež ki van j dau Léc? Nale nobedan od vas dopunjuva Lec! Zakí gledata me ubìt?». [20]Je odguoru folk: «Ti imaš zluodja! Duo gleda te ubìt?». [21]Je odguoru Ježuš: « No samò dielo san dopunu, an usí sta čudvani. [22]Mojžež van j dau obriezanje, - ne de onó pride od Mojžeža, pa od patriarku - an vi obrezuvata človieka tud tu saboto. [23]Sa, če an mož uzame obriezanje tu saboto, zaki bi ne bla prelomiena Mojžežova Lec, vi se zajezeta pruot mené zakí san ozdraveu po cielama negá možá tu saboto? [24]Na sodita po podobah, pa sodita po pravično sodbo!».

Krištuš

[25]Tenčas kajšni od Jerusalema so guaril: «Al nie tele tist ki gledajo ga ubit? [26]Lejta, on guori frajno, an mu na diejo nič.Al morebit de poglavari so zastopil de je zaries Krištuš? [27]Ma tel vemo od kod je; Krištuš pa, kar pride, nobedan na bo viedeu od kod bi biu». [28]Antadá Ježuš, medtem ki je učiu u tempilne, j zaueku: «Ries, vi me poznata an vestà od kod san. Nale jest niesan paršù od mené an tek mej pošjú je resničan, an vi ga na poznata. [29]Jest pa ga poznan, zakí hoden od njegá an on mej pošjú». [30]Antadá so gledal ga ujet, pa nobedan je rivú luožt rokè gor na anj, zakí nia bla paršlá še njegá ura.

Bližno odhajanje

[31]Puno od folka pa so vierval tu anj an so guaril: «Krištuš, kar pride, al bo mogù narest znamunja guorš ku tiste ki je nardiu tele?».

[32]Farizeji intant so čul judì ki so šepetal tele reči od njegá an za tuo narvejši gospuodi an farizeji so pošjal guardje za ga ustabt. [33]Ježuš je jau: «Še za malo cajta ostanen med vam, potlé puojden čeh tistemu ki mej pošjú. [34]Vi me bota gledal, an me na ušafata; an tuk san jest, vi na bota mogli pridt».
[35]So jal za tuo med njim Judeji: «Kan pa stoji za iti tele, ki mi na bomo u stanu ga ušafat? Al puode mies tistih ki so arstrešeni mies Grekah an bo učiu Grehe? [36]Kaj zan diškorš tele ki je nardiu: Me bota gledal an me na ušafata an tuk san jest vi na bota mogli pridt?».

Obečànje žive uodé

[37]Zadnji dan, te velik dàn godà, Ješuš je ustú na nogah an j zaueku na glas: «Tek j žejan naj pride h mené an naj pìa [38]tek vierje na me; takuo ki die Sveto Pismo: Nediže žive uodé vecurejo taod njegá njiedra». [39]Tuole on je jau an sej pomenjuvu Duhu ki bi ga spariel vierniki u anj; ries nie biu še Duh, zakí Ježuš nie biu še slavjen.

Krištušu začetak

[40]Kar so čul tele besiede, kajšni miez judì so guaril: «Tel je zaries prerok!». Drugi so guaril: «Tel je Krištuš!» [41]Drugi pa so guaril: «Al pride morebit Krištuš taz Galileje? [42]Al na die morebit Sveto Pismo de Krištuš pride taz Dávida rodà an taz Betleme, Dávidova vas?». [43]An j začeu aspór miez folka nastran njegá.

[44]Kajšni med njim so ga tiel ustabt, ma nobedan j luožu rokè gor na anj. [45]Vahti so se uarnil zatuo čeh narvejšan gospuodan an čeh farizejan an teli so jin jal: «Za ka ga niesta parpejal?». [46]So odguaril vahti; «Maj an človek j guoru takuo ki guari tel mož!». [47]Pa farizeji so jin odguaril: «Morebit sta se pustil zgajufat an vi? [48]Al morebit muj kajšan viervu med poglavarjan, ol med farizejan? [49]Pa teli judje, ki na poznajo Lec, so prekleti!». [50]Antadá Nikodemo, dan od njih, ki je biu paršù popriat čeh Ježušu, je jau: [51]«Naša lec sodì morebit negá človieka priet ku ga čut an viedet ki diela?». [52]So mu odguaril: «Al si morebit an ti taz Galileje? Študí an boš videu de na ustane prerok taz Galileje». [53]An so se uarnil usak h suoj hìš.

Janež - Kapitul 8

Nečista žená

[1]Antadá Ježuš sej pobrau pruot Ojisku brieg. [2]Pa na zorò sej uarnú nazaj du tempil an vas folk j hodu čeh njemú an on, usednjen, jih je učiu. [3]Antadá pisarniki an farizeji so mu parpejal no ženó ušafano u nečistnosti an, potlé ki so jo položli tu sred, [4]so mu jal: «Mešter, tala žená je bla ušafana u punin nečistnosti. [5]Sa Mojžež, u Lecu, nan je kuazu kamanjat žené ku telo. Ti ki dieš?». [6]Tuole so guaril za ga luožt na spravo an za imiet kiek za ga obdužit. Pa Ježuš, spregnjen, sej luožu pisat s parstan če po tleh. [7]An zakí so tardiel ga prašuvat, j uzdignu glavo an jin je jau: «Tist od vas ki je brez grieha, naj varže te parvo skalo prout nji». [8]An nazaj spregnjen, i pisu na tlá. [9]Pa tisti, kar so tuole čul, so se pobral dan za dnin, od začetka tih buj starih do te zadnjih.

Je ostú sam Ježuš z ženò tan na sred. [10]Antadá Ježuš je ustú an ji je jau: «Žená, kie so? Nobedan te nie sodu». [11]An oná je odguarila: «Nobedan, gospuod». An Ježuš ji je jau: «Nanč jest te soden; biež an od sa za naprej na grieši vič».

Ježuš luč svetà

[12]Nazaj Ježuš jin je guoru: «Jest san luč sveta; tek gre za mano, na bo hodu tu tamìa, pa bo meu luč živlienja».

Ježušovo pričanje gor na se

[13]Antadá so mu jal farizeji: «Ti daješ pričanje gor na te; tuojo pričanje nia pravično». [14]Ježuš je odguoru: «An če jest dajen pričanje gor na me, mojo pričanje je pravično, zakí vian od kod priden an kan gren. Vi pa na vestà od kod priden an kan gren. [15]Vi sodta po mesà; jest na soden nobednega. [16]An tud če soden, muoja sodba je resnična, zakí niesan sam, pa jest an Očá ki mej pošjú. [17]U vašin lecu j pisano de pričanje dvieh poseb je resnično: [18]dobró, san jest ki pričan sam sabo, pa an Očá, ki mej pošjú, me daje pričanje». [19]Antá so mu jal: «Kie je tuoj očá?». Je odguoru Ježuš: «Vi na poznata ne mené ne očí; deb poznal mené, bi poznal an muojga očí». [20]Tele besiede Ježuš jih je jau u prestoru bogatije medtem ki je učiu u tempilne. An nobedan ga nia ustabu, zakí nie bla še paršlá njegá ura.

[21]Nazaj Ježuš jin je jau: «Jest gren an vidruz me bota gledal, pa umresta tu vašin griehu. Tuk gren jest, vi na morta prid». [22]Antadá so guaril Judeji: «Morebit se ubije, za magnìenje ki die: Tuk gren jest, vi na morta prid?». [23]An jin je guoru: «Vi sta tle odtuod, jest san od tangor; vi sta od telega svetà, jest niesan od telega svetà. [24]San van jau de umrestà tu vaše griehe; če ries na vierjeta de jest san, umresta tu vaše griehe». [25]Antadá so mu odguaril: «Ti duo si?». Ježuš jin je jau: «Glih kar van dian. [26]Bi meu puno rečì za poviedat an za tožit gor na vas; pa tek mej pošjú je pravičan, an jest praven svetù rečì ki san ču od njegá». [27]Nieso zastopil de on jin je guoru od Očí. [28]Antadá je jau Ježuš: «Kar bota uzdiginli človieškega Sina, antadá tenčas bota vidli de Jest San an na runan nič sam sabo, pa takuo ki méj navadu Očá, takuo jest guarin. [29]Tist ki méj pošiú j z mano an me nia pustu samegà, zakí jest dielan nimar rečì ki mu so dràge». [30]Na tele suoje besiede puno so vierval tu anj.

Ježuš an Abràm

[31]Antadá Ježuš je jau tistin Judejan ki so vierval na anj: «Če ostaneta poštení na muojo besiedo, bota zaries muoji dišepulni; [32]spòznata resnico an resnica van stor fraji». [33]So mu odguaril: «Mi smo rod Abrama an niesmo bli maj hlapci nobednega. Kakuo moreš ti reč: Ratata fraj?». [34]Ježuš je odguoru: «Resnično, resnično va dian: usak ki nardì grieh je hlapac grieha. [35]Sa hlapac na ostane za nimar tu hišo, pa sin ostane not za nimar; [36]če ries Sin vas nardi fraj, bota zaries fraj. [37]Vien de sta Abramu rod. Pa kupe gledata me ubit zakí muoja besieda na ušafa prestora tu vas. [38]Jest praven kar san viu tapar Očí; an vi zatuo dielta kar sta čul taod vašega očí!». [39]Mu so odguaril: «Naš očá je Abram». Je odguoru Ježuš: «Če sta sinuovi Abrama, runajta diela Abrama! [40]Sa pa gledata ubit menè, ki san van jau resnico čuto od Buoga; tuole, Abram ga nia nardiu. [41]Vi runata diela vašega očí». So mu odguaril: «Mi se niesmo rodil od pelandrije, mi imamo samega Očí, Bogà». [42]Jin je jau Ježuš: «Deb Buog biu va Očá, sigurno bi me vi jubil, zakí od Bogà san šu uon an hoden; niesan paršù od sebé, pa on me je pošjú. [43]Zakí na zastopta muoje guarenje? Zakí na morta dat poslušanje muojin besiedan, [44]vi ki imata zluodja za očí, an četà dopunt želienja vasega očí. On j biu šašin že odsparvič an nia tardiu u pravici, zakí nie pravice u njin. Kar prave falšasto, guarì od suojga, zakí je faučast an očá od lagè. [45]Mené, pa, vi na vierjeta, zakí van praven pravico. [46]Duo od vas more me znudit na grieg? Če guarim resnico, zakí me na vierjeta? [47]Tek je od Buoga pusluša Božje besiede: zatuo vi jih na poslušata, zakí niesta od Buoga».

[48]So mu odguaril Judeji: «Al na diemo po ražonu mi de si an Samaritan an imaš nega zluodja?». [49]Ježuš je odguoru: «Jst nieman zluodja, pa spoštuvan muojga Očí an vi me zranta. [50]Jest na gledan muojo slavo; je tek jo gleda an tože. [51]Resnično, resnično van dien: ce dan spoštuje muojo besiedo, na bo viu maj smart». [52]So mu jal Judeji: «Sa vemò de imaš zluodja. Abram je umáru, tukuo ku preroki an ti diaš: «Tek spoštuje muojo besiedo na bo maj poznú smart». [53]Al si guorš ku naš očá Abram, ki je umáru? Tud preroki so umarli; duo pretindiš de si?». [54]Je odguoru Ježuš: «Deb jest bi se sam sabo slaviu, muoja slava bi bla nič; tek me slavì je muoj Očá, ki vi praveta: človieškiJe naš Buog!človieški, [55]an ga na poznata. Jest pa ga poznan. An deb jau de ga na poznan, bi biu ku vi, an lažnik; pa ga poznan an spoštujen njegá besiedo. [56]Abram, vaš ocá, sej pogonobiu u troštu za videt muoj dàn; gaj videu an sei poveseliu». [57]Antadá Judeji so mu jal: «Niemaš šelé petdeset liet an si viu Abrama?» [58]Jin je odguoru Ježuš: «Resnično, resnično van dien: priet ku j biu Abram, Jest San» [59]Antadá so pobral kamane za jih vreč pruot njemú; ma Ježuš sej skriu an je stopnu uonz tempilna.

Janež - Kapitul 9

Ozdravjanje slepega od rojenja

[1]Kar j pasavu j videu negá moža slepega od rojenja [2]an njegá dišepulni so ga prašal: «Rabbì, duoj grešiu, on ol njega starši, zaki on sej rodju sliep?». [3]Je odguoru Ježuš: «Ne on j grešiu ne njegá starši, pa je takuo za de se pokažejo u anj Božje diela. [4]Muormo dopunt diela tistega ki mej pošju dokier je dàn; potlé pride nuoč, kadar majdan na more vič dielat. [5]Dok san na svietu, san luč sveta». [6]Kar j tuole jau j plunju na tlá, j nardiu no malo luže s slino, j nafraju z lužo oči te sliepega [7]an muj jau: «Biež se prat čeu berin Siloe (ki pride reč Pošjan)». Tist je šu, sej oprau an sej uarnú ki je videu. [8]Antadá bližnji an tisti ki so ga bli vidli priat, zakí j biu petjar, so guaril: «Al nia on tist ki je stau usednjen an prosu buogimè?». [9]Kajšni so guaril: «Je on»; druzi so guaril: «Ne, pa mu se someja». An on j guoru: «San ist!». [10]Antadá so ga prašal: «Kuo pa te so se odparle očì?». [11]On je odguoru: «Tist mož ki se kliče Ježuš j nardiu no malo luže, mej nafraju oči an mej jau: Biež čeu Siloe an operise! Jest san šu an, potlé ki san se oprau, san udobiu zgled». [12]So mu jal: «Kie je te tist?» Je odguoru: «Na vian».

[13]Tist cajt so pejal čeh farizejan tistega ki je biu sliep: [14]j bla ries sabota tist dan u katerin Ježuš j naredu lužo an muj biu odprù očì. [15]An farizej so ga prašal nazaj kakuo j biu udobiu zgled. An on jin je jau: «Mej luožu lužo gor na očì, san se oprau an viden». [16]Antadá kajšni farizeji so guaril: «Tel človek na pride taz Buoga, zakí na špostuva sabote». Druzi so guaril: «Kuo more an griešnik runat take čudeže?».An j biu aspór mies njih. [17]Antadá so nazaj jal sliepemu: «Ti ki dieš od njegá, zakì tej odprù očì?» On je odguoru: «Je an prerok!». [18]Ma judeji nieso tiel viervat njemu ki je biu sliep an j biu nazaj sparieu zgled, dok nieso poklical starše tistega ki je biu nazaj sparieu zgled. [19]An so jin prašal: «Al je tele vas sin, ki vi dieta de sej rodiu sliep? Kuoj tuo ki sa vide?» [20]Starši so odguaril: «Vemo de tel j naš sin an de sej rodiu sliep; [21]kakuo pa sa vid, na vemo, ne vemò duo muj odprù očì; prasajta njemú, ima starost, bo guoru on sam za sè». [22]Tuole so jal njegá starši, zakí so se bal Judeju; ries Judeji so bli že namenil ki, če dan gaj biu spoznu ku Krištuša, bi biu vegnan uons šinagoge. [23]Zatuo starši so jal: «Ima starost, prašajta njemú!».

[24]Antadá so nazaj poklical možà ki je biu sliep an so mu jal: «Daj slavo Bogù! Mi vemo de tele je an mož griešnik». [25]Tist je odguoru: «Če je an griešnik na vian; no rieč vien: priat san biu sliep an sa viden». [26]Antadá so mu jal nazaj: «Ka tej nardiu? Kakuo tej odpru očì?». [27]Jin je odguoru: «San van že jau an me niesta poslušal; zakí četá nazaj čut? Al četá tudi vi ratat suoji dišepulni?». [28]Antadá so ga zasramoval an so mu jal: «Ti si njegá dišepul, mi smo dišepulmi Mojžeža! [29]Mi vemò ries de Mojžežu j guoru Buog; pa tele na vemò odkod je». [30]Jin je odguoru tist mož: «Pru tuole j čudno, ki vi na vestà odkod je, nale ki mej odprù očì. [31]Sa, mi vemò de Buog na posluša griešnike, pa če dán se boji Bogà an diela njegá vojo, on ga posluša. [32]Od kar sviet je sviet, se nia maj čulo reč de kajšan je odprù očì dnemù ki sej rodiu sliep. [33]Če tel bi na biu od Buoga, bi na biu mogù narest níč». [34]So mu odguaril: «S se rodiu vas tu griehe an češ učit nan?». An so ga zagnal uon.

[35]Ježuš j zaviedeu de so ga bli odgnal uon an kar gaj ušafu muj jau: «Ti al vierješ tu človieškega Sina?». [36]On je odguoru: «An due je, Gospuod, za de jest bon viervu na anj?». [37]Muj jau Ježuš: «Ti sgá videu; tist ki guarì s tabo je pru on». [38]An on j jau: «Jest vierjen, gospuod!». An mu sej parklonu spriet. [39]Antá Ježuš je jau: «Jst san paršù na telin sviete za sodìt, za de tisti ki na videjo bi vidli an tisti ki videjo bi ratal slepì». [40]Kajšni farizeju ki so bli z njin so čul tele besiede an su mu jal: «Al smo morebit slepì tudi mi?» [41]Jin je odguoru: «Deb vi bli slepi bi na miel nobednega grieha; pa kier vi dieta: mi videmo, vaš grieh ostane».

Janež - Kapitul 10

Bruman pastier

[1]«Resnično, resnično van dien: tek na stopne tu no oučo grajo po uratah, ma stopne po druzih krajah, je tat an brigánt. [2]Tek pa stopne po uratih, je ouču pastìer. [3]Varuh mu odpré an ucè poslušajo njegá glas; on kliče usè dno za dno an jih peje odzuna. [4]An kar j peju usé njegá ucè, hode pred njim, an uce mu gredo zada, zaki poznajo njegá glas. [5]Negá forešta pa ga na bojo sledile, pa utečejo taod njegá, zakí na poznajo glas tih foreštih». [6]Tolo podobnost jin je jau Ježuš ; pa oní nieso zastopil kaj tielo reč kar jin je on guoru.

[7]Antadá jin je nazaj jau: «Zaries, zaries van dien: jest san urata òuc. [8]Usi tisti ki so paršli pred mano, so tatje an briganti; ma ucè jih nieso poslušale. [9]Jest san urata: če dán stopne čez mano, bo riešen; pride not an puojde uon an ušafa pàso. [10]Tat na pride ku za krast, ubit an arzdriet; jest san paršu za de bojo imiel živlienje an deb jo jmiel obieuno. [11]Jest san bruman pastier. Bruman pastier podarì živlienje za ucè. [12]Podkupavac pa, ki nie pastier an kateremu učè na spadajo, vide pridit vukà, zapustì ucè an utečé an vuk jih ukrade an jih arstrese; [13]on je an podkupavac an mu na briga za ucè. [14]Jest san bruman pastier, poznam muoje ucè an muoje uce poznajo mené, [15]takuo ki Očá pozna mené an jest poznan Očí; an ponujan živlienje za ucè. [16]An iman druge ucè ki nieso telega koznjaka; an tele jest muoren pejat; bojo poslušale muoj glas an ratajo dan sam koznjak an dan sam pastier. [17]Za tuo Očá me jube: zaki jest nudin muoje živlienje, za potlé jo nazaj uzet. [18]Nobedan me jo na uzame, pa jo nudin sam par sebé, zakí iman možnuost za jo ufrit an možnuost za jo nazaj uzet. Tolo zapuoved san jo sparjeu od muojga Očí».

[19]Je nazaj zaživeu aspór miez Judejan za tele besiede. [20]Puno med njim so guaril: «Ima negá zluodja an je uonz sebé; za ka ga poslušata?» [21]Pa drugi so guaril: «Tele besiede nieso nega zaudanega; al more an zluodi odpriet očì tih sliepih?».

Ježuš se spozna Boži Sin

[22]Je spadu tiste dni u Ğerusalemu guod oblietince. J bla zima. [23]Ježuš je spancieru po tempilne, tapod lupo Salomona. [24]Antadá Judeji so mu šli okuole an so mu guaril: «Dokod boš daržú našo sarčnost obiešeno? Če ti si Krištuš, ričinan očitno». [25]Ježuš jin je odguoru: «San van poviedu an me na vierjeta; diela ki runan u imenu muojga Očí me dajejo pričanje; [26]pa vi na vierjeta, zakí niesta muoje ucè. [27]Muoje uce posluàšajo muoj glas an jest jih poznan an one gredo za mano. [28]Jest jin dajen venčno živlienje an na puodejo maj zgubjené an nobedan jih na ukrade taz muojih rokah. [29]Muoj Očá, ki me jih je dau, je buj velik ku usí an nobedan jih na more ukrast taod rokah muojga Očí. [30]Jest an muoj Očá smo na sama rieč». [31]Judeji so nazaj parnesli kamane za ga kamanjat. [32]Ježuš jin je odguoru: «San van stuoru videt puno dobrih diel nastran muojga Očí; za katero od njih me četá kamanjat?» [33]Mu so odguaril Judeji: «Te na kamanjamo za no dobró dielo, pa za kletvino an zakí ti, ki si človék, se runaš Buog». [34]Jin je odguoru Ježuš : «Al nia ries napisano u vaši Leci: Jest san jau: vi sta buogi? [35]Sa, če oná j klicala buogi tiste katerin j bla obarnjena Božja besieda (an Sveto Pismo na more bit uničano), [36]tistemu ki Buog je posvetiu an pošjú na sviete, vi dieta: Ti kuneš, zakí san jau: San Sin Boži? [37]Če na runam diela muojega Očí, na viertame; [38]pa če jih dielan, an če nečeta viervat mené, viervta almankul dielan, zakí bi viedel an bi spoznal de muoj Očá je u me an jest u Očí». [39]Antadá so nazaj gledal ga ujet, ma on je uteku uonz njih rok.

Ježuš se umakne čez Jordana

[40]Antadá sej uarnú čez Jordan, u prestor tuk priet Janež je karstú, an áto sej ustavu. [41]Puno so hodil h njemú an so guaril: «Janež nie nardiu nobedan sanjau, pa usé kar Janež j jau od telega j bluo ries». [42]An tu tistin prestoru puno so vierval na anj.

Janež - Kapitul 11

Smartustaìenje Lazara

[1]J biu tenčas bolan niešan Lazar taz Betanie, Marijina vàs an suoje sestré Marte. [2]Marija j bla tista ki je oblila z dišočo oje Gospuoda an muj usušila nogè s suojim lasmi; nje brát Lazar j biu bolan. [3]Antá sestrè so mu pošjale pravt: «Gospuod, lej, tuoj parjateu je bolan».

[4]Kar j ču tuole, Ježuš je jau: «Tala boliezan nie za smart, pa za Božjo slavo, zakí z njo Boži Sin bi biu slavjen». [5]Ježuš j teu zlo rad Marto, nje sestró an Lazara. [6]Antadá kar j ču de j biu bolan, sej ustabu dva dni tu prestoru tuk sej ušafavu. [7]Potlé je jau suojin dišepulnan: «Gremo nazaj u Ğiudejo!». [8]Dišepulni so mu jal: «Rabbì, malo odtuod Judeji so te tiel kamanjat an ti greš nazaj?». [9]Ježuš je odguoru: « Al jih nie morebit dvanajst ur na dan? Če dán hode čez dàn, se na zapledé, zakí vide luč telega svetà; [10]pa če ries dán hode po nóč, se zapledé, zakí mu parmanka luč». [11]Takuo j preguoru an potlé j doluožu: «Naš parjateu Lazar j zaspau; pa jest gren ga zbujat». [12]Antadá so mu jal dišepulni: «Gospuod, če je zaspau, ozdrave». [13]Ježuš je guoru od njegá smarti, oní pa so mislil de sej pomenjuvu na pokoja sné. [14]Antadá Ježuš jin je jau očitno: «Lazar je umáru [15]an jest san veseu za vas de me nie bluo tan, za deb vi vierval. Nu ben, pujmó čeh njemú!». [16]Antadá Tamaž, kličen Bližnič, je jau kondišepulnan: «Pujmo an mi umierat z njin!».

[17]Antá Ježuš j paršù an j usafu Lazarja ki je biu že štier dnì tu grobišče. [18]Betanja j bla deleč taod Ğerusalema manj ku dva kilometra [19]an puno Judeju so bli paršli čeh Marti an Mariji za jih potroštat za njih bratra. [20]Antá Marta, kar j zaviedla de j zahaju Ježuš, muj šlá pruot; pa Marija j stala usednjena u his. [21]Marta j jala Ježušu : «Gospuod, če ti si biu tle, muoj brat nie biu umrù! [22]Pa an sa vien de usako rieč ki poprašaš Bogù, on te jo parpustì». [23]Ježuš j je jau: «Tuoji brat ustane od smartì». [24]Muj odguarila Marta: «Vian de ustane na zadnji dàn». [25]Ježuš j je jau: «Jest san smartustaìenje an živlienje; [26]usak tek živi an vierje na me, na umrja za venčnost. Al vierješ ti tuole?». [27]Muj odguarila: «Ja, Gospuod, jest vierjen de ti si Krištuš, Boži Sin ki má prid na sviete».

[28]Po telin besiedan j šla klicat poskriuš Marijo, nje sestró, an j je jala: «Mešter j tle an te kliče». [29]Tista, kar j čula tuole, je hitro ustala an j šla čeh njemú. [30]Ježuš nie biu stopnu u vas, pa sej ušafavu še tuk Marta muj bla šlá pruot. [31]Antadá Judeji ki so bli z njo tan u hiš za jo troštat, kar so vidli Marijo naglo ustat an iti uon, so šli za njo an so pensal: «Gre na grobišče za jokàt tán». [32]Antá Marija, kar j paršlá tuk j biu Ježuš, kar gaj vidla sej vargla na suoje nogè an j jala: «Gospuod, če ti si biu tlè, muoj brat nie biu umáru!». [33]Antadá Ježuš kar joj videu jokat an jokat tud Judeje ki so bli paršli z njo, sej močnuo zganu, sej pomotu an j jau: [34]«Kie sta ga položlì?». So mu jal: «Gospuod, puj an vid!». [35]Ježuš j zajoku. [36]Antadá so jal Judeji: «Videš kuo gaj jubu!». [37]Pa niešni med njim so jal: «Tel ki je odprù očì te sliepemu al nie mogú tud narest de tel bi na biu umáru?».

[38]Tist cajt Ježuš šelé močnuo zganjen j šù na grobišče; j bla na jama an pruot j bla ložena na skala. [39]Ježuš je jau: «Oduzamita skalo!». Muj odguarila Marta, sestrá te martvega: «Gospuod, že meta gardò smrajo, zakí je od štierih dnì». [40]Ji je jau Ježuš : «Al te niesan poviedu de, če vierješ, boš vidla slavo Bogà?». [41]Antá so oduzel kaman. Ježuš je uzdignu očì an j jau: «Očá, te zahvalen ki si me poslušu. [42]Jest san viadeu de nimar me poslušaš, pa san jau za judì ki me stojo okuole, zakì bi vierval de ti sme pošjú». [43]An, kar j jau tuole, j zaueku na glas: «Lazar, puj uon!». [44]Te martu j šu uon, z nogmi an z rokmi zavite tu cule an gobac pokrit z no brisouko. Ježuš jin je jau: «Odvezajtaga an pustitaga iti».

Judejovi poglavari namenjò Ježušovo smart

[45]Puno Judeju ki so bli paršli čeh Mariji, kar so vidli kar j biu nardiu, so vierval tu anj. [46]Pa niešni so šli čeh farizejan an so poviedal kar Ježuš j biu nardiu. [47]Antada narvejši poglavari an farizeji so zbral šinedrijo an so guaril: «Kaj mamò narest? Tel človek diela puno znamunja. [48]Če ga pustmo dielat takuo, usí bojo vierval na anj antá pridejo Romani an arzderejo naš svet prestór an naš rod». [49]Pa dán od njih, Kajfa po imenu, ki je biu narvejši gospuod tiste lieto, jin je jau: «Vi na zastopta nič, [50]na rajtata de je buojš de dán sam človek bi umáru za ljudstvo za de bi na nardiu konác vas ròd». [51]Tuole pa nìa jau par sebé, pa kier je biu narvejsí Gospuod je preroku de Ježuš bi meu umriet za ròd [52]an ne samuo za rod, ma tud za zbrat kupe Božje sinuove ki so bli arstrešeni. [53]Antá od tistega dne so namenil ga ubìt.

[54]Ježuš zatuo se nie pustu vič videt očitno mies Judeju; on sej umaknu če po tin krai u deželo blizo puščave, u nin mieste kličena Efraim, tuk sej ustabu s suojim dišepulnam.

Velika Nuoč

[55]J bla blizo Judejska Velika Nuoč an puno taod dežele so šli u Ğerusaleme priat ku Velika Nuoč za se očistit. [56]Oní so gledal Ježuša an kar so stal tan u tempilne so guaril med njim: «Ka van se pari? Al na pride on na guod?». [57]Tist cajt narvejši gospuodi an farizeji so bli dal kuazanje de usak ki bi viedeu tuk sej ušafavu bi ga ovadu, za de oní bi ga mogli ujet.

Janež - Kapitul 12

Betanija

[1]Šest dni pred Veliko nočò Ježuš j šu u Betaniji, tuk j stau Lazar, ki on j biu odsmarti ustau. [2]An tle so mu nardil no vičerjo: Marta j služila an Lazar j biu dan povabnik. [3]Antadá Marija, j uzela no libro disočega oja od pravega narda, zlo dragočan, j oblila Ježušove noge an jh je usušila s suojim lasmi, an usá hiša sej napunla z duhan òja. [4]Antadá Ğiuda Iskarjota, dán od Dvanajstih, ki potlé gaj biu muoru ovadit, j jau: [5]«Zakí telo dišočo oje se ga nie prodalo za tristuo denarju za potlé jih dàt tin buozin?». [6]Tuole on j jau ne zauoj ki mu so brigal ti buozi, ma zuok j biu tat an zakí j daržú sude, je jemau kar so kladli not. [7]Antadá Ježuš je jau: «Pustijo dielat, za de ga paršpara za dàn muojga podgreba. [8]Te buoze ries jih bota miel nimar z vam, ma ne nimar bota miel mené».

[9]Tist cajt velik folk Judeju j paršu viedet de Ježuš j biu tan, an j parletéu ne samuo za Ježuša, pa tud za videt Lazara ki je biu odsmarti ustú. [10]Antadá narvejši Gospuodi so pomenil ubit tud Lazarja, [11]zakí puno Judeju se je odganjalo zauoj njegá an so vierval na Ježuša.

Ježuš u Ğerusalem

[12]Drug dàn, velik folk ki je biu paršu za guod, kar i ču de Ježuš j hodu pruot Ğerusalem, [13]je uzeu pálmine varhé an je stupnu pruot njemú uečé:

Osana!
Požegnjen tist ki hode u Gospuodovin imenu,

Jsraelin kraj!

[14]Ježuš je ušafu negá mušca, j šu gor na anj, takuok j pisano:

[15]Ne se bat, Sionova hčì!
Glej, tuoj kraj shaja,
usednjen gor na zerebiča muša.


[16]Na momentu dišepulni nieso zastopil tele rečì; pa kar Ježuš j biu slavjen, so se zmisinli de tuole j bluo napisano od njegá an tuole so mu bli nardil. [17]Antá judje ki so bli z njin kar i poklicu Lazara uonz grobišča an gaj odsmarti ustau, so mu dajal pričanje. [18]An za uoj tegá folk muj šu pruot, zakí j biu čú de j biu nardiu tisto znamunje. [19]Antadá farizeji so jal med njim: «Al videta de niesta nič zvaršil? Glejta ki sviet muj šu zada!».

Ježuš oznane suojo smart

[20]Mies tistih ki so bli šli gor za bogočast cajtu godà, so bli tud niešni greči. [21]Teli so se parbližal Flipu, ki je biu taz Galilejske Betsajde, an so ga prašal: «Gospuod, čemó videt Ježuša». [22]Flip j šu pravt Dreju an potlé Drej an Flip sta šla pravt Ježušu. [23]Ježuš je odguoru: «Je paršlá ura de bi biu slavjen človieški sin. [24]Resnično, resnično van dien: če zarna ušenice ki pade na tla na umrie, ostane sama; če pa umria, nardì puno fruge. [25]Tek jube suoje živlienje ga sgubi an tek souraže suoje živlienje na telin sviete ga paršpara za venčno živlienje. [26]Če dán me če služit naj pride za mano, an tuk san jest, tan bo an muoj hlapac. Če dán me služe, Očá ga poslavì. [27]Sà muoja dušica je zganjena; an kaj man za reč? Očá, rešime od tele ure? Ma za tuole san rivú do tele ure! Očá, poslavi tuojo ime». [28]Antadá j paršu an glas taz neba: «San ga poslaviu an še ga poslavin!».

[29]Folk ki je biu predstaujen an j čú j guoru de je bluo no garmenje. Drugi so guaril: «An anjovac muj guoru». [30]Je odguoru Ježuš : «Tel glas nie paršu za me pa za vas. [31]Sa je sodba telega svetà; sa poglavar telega sveta bo varžen uon. [32]Jest kar bon uzdignjen taod zemjé, paruliečen usé čeh mené». [33]Tuole j guoru za pokazat s kizadne smarti j meu umriet. [34]Antadá folk muj odguoru: «Mi smo zaviedli od Leca de Krištuš ostane za nimar; kuoj tuo ki ti dieš de človieški Sin muore bit uzdignjen? Duo j tel človieški Sin?». [35]Antadá Ježuš jin je jau: «Še za malo cajta luč j med vam. Hodita dokier imata luč, za de van na trefjo tamè, tek hode tu tamé na vie kan gre. [36]Medtem ki imata luč vierta tu luč, za ratat sinuovi lučì».

Ježuš j jau tele reči, potlè j šu an se jin je skriu.

Judeji nevierniki

[37]Nale ki je nardiu puno znamunj tapred njim, nieso vierval na anj; [38]za de se dopune besieda jana od preroka Jsaija:

Gospuod, duo je viervu na našo besiedo?
An božja roka kamú j bla ovadena?


[39]An nieso mogli viervat, za uojo ki Isaija j biu še jau:


[40]J stuoru ratat sliepe njih očì
an j potardiu njih sarcè,
za de bi na vidli z očmi
an de bi na zastopil s sarcan, an de bi se spreobarnil
an jest bi jih ozdraveu.


[41]Tuole j jau Isaija kar i videu njegá slavo an j pravu od njegá. [42]Nale, tud mies poglavarju, puno so vierval tu anj, ma ga nieso očitno spoznal za uojo farizeju, za na bit odganjeni uons šinagoge; [43]so jubil ries vič človieško slavo buj ku Božjo.

[44]Antadá Ježuš j zaueku zlo na moč: «Duo vierje na me, na vierje na me, pa na tegá ki mej pošjú; [45]tek vide mené, vide tegá ki mej pošjú. [46]Jest ku luč san paršù na sviete, zakí usak ki vierje na me, bi na ostú tu tamìa. [47]Če kajšan posluša muoje besiede an jih na spoštuje, jest ga na tožen; zakí niesan paršù za sviet tožit, pa za rešit sviet. [48]Tek me zavárže an na sprime muoje besiede, ima tegá ki ga obsoje; besieda ki san jo oznanu ga obsodì na zadnji dàn. [49]Zakí jest niesan guoru od mené, pa Očá ki mej pošiú, pru on mej kuazu ki muoren reč an oznanit. [50]An jest vien de njegá zapuoved je venčno živlienje. Zatuo reči ki jest dien, jih dien kukar Očá jih je jau mené».

Janež - Kapitul 13

ZADNJA VIČERJA

Perilo nog

[1]Pred guodan Velike Nočì Ježuš , kier je viedeu de j paršlá njegá ura za pasat tle s telega sveta h Očí, potlé ki j pojubu suoje ki so bli na sviete, jih je pojubu do koncá. [2]Medtem ki so vičerjal, kar zluodi j biu že luozu u sarcè Ğjudu Istarjotu, sinu Šmona, za ga ovadit, [3]Ježuš, kier je viedeu de Očá muj biu dau usé tu rokah an ki je biu paršù od Buoga an h Buogu sej uraču, [4]je ustú taod mize, je poluožu oblieke an, potlé ki je uzeu no brisouko, joj parvezu okuole žuota. [5]Potlé j vesù uadò du čadin an j začeu pràt dišepulnove nogè an jih sušit z brisouko s katero sej biu opasu. [6]Je paršù čeh Šmonu Petru an on muj jau: « Gospuod, ti peréš nogè mené?»[7]Muj odguoru Ježuš «Kar jest dielan ti sa ga na zastopeš, ma ga boš zastopu potlé». [8]Muj jau Šmon Petar: «Me na maj opereš nòg». Muj odguoru Ježuš : «Če te na operen, na boš meu part z mano». [9]Muj jau Šmon Petar: «Gaspuod, ne samuo nogè, pa an rokè an glavò!». [10]Je odguoru Ježuš : «Tek j nardiu banjo, niema potriebo se oprat če ne nog an j vas čedan; an vi sta čedni, pa ne usí». [11]Ries j viedeu duo ga ovade; zauoj tegá j jau: «Ne usí sta čedni».

[12]Kar pa je oprau usien noge an je nazaj uzeu oblieke, sej nazaj usednu an jin je jau: «Al vesta ka san van nardiu? [13]Vi me kličeta Mešter an Gaspuod an dieta prú, zakí san. [14]Če pa jest, Gospuod an Mešter, san oprau vaše noge, an vi muorta te tin noge oprat. [15]Ries san van dau ezempil, zakí takuok san nardiu jest, bi nardil an vidruz. [16]Resnično, resnično van dien: hlapac nie guorš ku njegá gaspodar, ne apoštul je guorš ku tek gaj pošjú. [17]Če bota viedel tele rečì, bota blaženi če se jih navadeta. [18]Na guarin od usieh vas; jest poznan tiste ki san vebrau; pa se muore dopunt Sveto Pismo: Tist ki ije kruh z mano, je uzdignu pruot mené suojo petò. [19]Van praven fin do sa, priat ku rata, zakí, kar se zgodì, bi vierval de Jest San. [20]Resnično, resnično van dien: tek sprime tistega ki jest pošjan, sprime mené; tek sprime mené, sprime tistega ki mej pošjú».

Ğjudovo zataìenje

[21]Kar j jau tele rečì, Ježuš sej močnuo zganu an j potardiu: «Resnično, resnično van dien: dán od vas me ovade». [22]Dišepulni so se te tegá pogledal, kier nieso viedli od kogá guari. [23]Sa dán od dišepolnu, tist ki Ježuš je jubu, sej ušafavu na mizo nastran Ježuša. [24]Šmon Petar muj magnu an muj jau: «Praš, duoj tist od katerega guari?» [25]An on sej parklonu na Ježušove pársa an muj jau: «Gospuod, duo je?» [26]Antá je odguoru Ježuš : «Je tist kateremu potòčan no kojado an mu jo dàn». An potlé ki je potoču kojado, joj uzeu an joj dau Judu Iškarjotu, sinu Šmona. [27]Antadá, po tisti kojadi, zluodi je stopnu u anj. Antá Ježuš muj jau: «Tiste ki imaš za narest, nardiga narpriat». [28]Nobedan od povabjenih j zastopu zakí muj jau tuole; [29]kajšni ries so mislil de, zakí Ğiuda j daržú kaso, Ježuš bi mu jau: «Ukup kar nan kor za guod», ol deb muoru dat kiek tin buozin. [30]Je uzeu kojado, an subto j stopnu uon. An j bla tamá.

Zbuogan

[31]Potlé ki je šu uon, Ježuš je jau: «Sa človieški Sin je slavjen, an Buoh je biu slavjen u anj. [32]Če Buog j biu slavjen u anj, an Buog ga bo slaviu na suojo stran an ga bo subto slaviu. [33]Siniči, še malo bon z vam; vi me bota gledal, pa takuok ki san jau že Judejan, ga dìen sa an van: tuk gren jest vi na morta prid. [34]Van dan novò zapuoved: deb vi se jubil dan druzega; takuok jest san vas jubu, takuo jubitase tudi vi dan druzega. [35]Od tuolega usi bojo viedel de sta muoji dišepulni, če bota miel jubezan dnegà do te druzega.

[36]Šmon Petar muj jau: «Gospuod, kan greš?» Muj odguoru Ježuš : «Tuk gren jest za sa ti na moreš prid za mano; prideš buj poznó». [37]Petar j jau: «Gospuod, zakí na moren prid za tabo sa? Bon dau muoje živlienje za te!». [38]Je odguoru Ježuš : «Daš tuojo živlienje za me? Resnično, resnično te dien: na bo pieu petelin, priat ku ti me boš tajiu trikrat».

Janež . Kapitul 14

[1]«Naj se na mote vašo sarcè. Mejta viero do Bogà an mejta viero tud do mené. [2]Taun hiš muojega Očí j puno prestoru, če ne, san van biu poviedu. Jest gren van paračavat prestor; [3]kar bon šù an van bon napravu prestor, se uarnen an vas uzamen za mano, za de bota an vi tuk san jest. [4]An za prestor tuk jest gren vi poznata pòt».

[5]Muj jau Tamaž: «Gospuod , na vemò kan greš an kuo mormo poznat pòt?» [6]Muj jau Ježuš : «Jest san pòt, pravica an živlìenje. Nobedan na pride h Očí če ne z muojo pomočò. [7]Če poznata mené, bota poznal an Očí: fin do sa ga poznata an sta ga videl». [8]Muj jau Flip: «Gospuod, pakazajnan Očí antá nan j dost». [9]Muj odguoru Ježuš : «Tarkaj cajta san med vam an ti me nias spoznu, Flip? Tek j viu mené j viu Očí. Kuo moreš reč: Pokazajnan Očí? [10]Al na vierješ de jest san tu Očí an Očá tu me? Besiede ki jest van dien, jih na dien od mené; pa Očá ki je z mano dopune njegá diela. [11]Viertame: jest san tu Očí an Očá je tu me; če ne druzega, vierta le za diela.

[12]Resnično, resnično van dien: an tek vierje u me, dopune diela ki jest dopunjuvan an jh nardì še buj velike, zakí jest gren čeh Očí. 13]Usako rieč ki bota prašal u muojin imenu, jo nardìn, za de Očá bi biu slavjen u Sina. [14]Če me bota kiek prašal u muojin imenu, tuo jest nardin.

[15]Če me jubeta, bota spoštuval muoje zapuovedi. [16]Jest bon molú Očí an on van da druzega Tolažnika za de ostane z vam za nimar, [17]Duh resnice ki sviet na more sparjet, zakí ga na vide an ga na pozna. Vi ga poznata, zakì on živì med vam an bo u vas. [18]Vas na pustin saruote, se uarnen čeh van. [19]Še no male antá sviet me na bo videu vič; vi pa me bota videl, zakí jest živin an vi bota živiel. [20]Tist dan bota viedli de jest san tu Očí an vi tu mené an jest tu vas. [21]Tek sprime muoje zapuovedi an jih spoštuva, tist me jube. Tek me jube bo jubjen od muojga Očí an tud jest ga bon jubu an mu se pokažen».

[22]Muj jau Ğiuda, ne te Iškarjota: «Gospuod, kuoj ratalo de muoreš se pokazat nan an ne svietu?» [23]Muj odguoru Ježuš: «Če dan me jube, bo dopunjavu muojo besiedo an muoj Očá ga bo jubu an mi pridemo h njemú an boma živiel tapar njemú. [24]Tek me na jube na dopunjuva muoje besiede; besiedo ki vi poslušata nie muoja, pa od Očí ki mej pošjú.

[25]Tele reči san van jau kar san biu šelé med vam. [26]Pa Tolažnik, Sveti Duh ki Očá pošja u muojin imenu, on van navade usako rieč an van zmisne usé kar jest san van poviedu. [27]Van pustin mier, van dan muoj mier. Ne takuok ga daje sviet, jest ga dan van. Naj na bod zmotjeno vašo sarcè an naj niema strahù. [28]Sta čul de san van jau: Gren an se uárnen čeh van; deb vi me jubil, bi se veselil ki jest gren čeh Očí, zakí Očá je buj velik ku jest. [29]San van poviedu sa, priat ku rata, za de kar rata, bi vi vierval. [30]Na bon vič guoru na duzin z vam, zakì hode poglavar svetà; on niema majdnó oblast gor na me, [31]pa kor de sviet bi viedeu de jest juben Očí an dielan kar Očá mej kuazu. Ustanita, pujmo tle odtuod».

Janež - Kapitul 15

Resnično živlìenje

[1]«Jest san ta pravična vinjika an muoj Očá je dielovac. [2]Usak trak ki u mené na nose fruge ga snema an usak trak ki nose frugo ga obrieže za de parnesé vič fruge. [3]Vi sta že čisti, za besiedo ki san van oznanu. [4]Ostanita u me an jest u vas. Takuo ki trak na more narest frugo sam par sebé če na ostane tu vinjiko, takuo an vi če na ostaneta u mené. [5]Jest san vinjika, vi sta trakì. Tek ostane tu me an jest tu anj, nardì puno fruge, zakí brez mené na morta narest nič. [6]Tek na ostane tu me pride proč varžen ku trak an usahne, an potlé ga poberejo an ga varžejo gor na oginj an ga zažgejo. [7]Če ostaneta tu me an muoje besiede ostanejo tu vas, prašajta kar četá an van bo dano. [8]Tu tuole je slavjen muoj Očá: de noseta puno fruge an de ratata muoji dišepulni. [9]Ku očá je jubu mené, takuo an jest san jubu vas. Ostanita tu muojo jubezan. [10]Če bota dopuneval muoje zapuovedi, ostaneta tu muojo jubezan, takuo ki jest san dopunu zapuovedi muojga Očí an ostanen tu njegá jubezen. [11]Tuole san van jau zakí muoje vesejé bi bluo u vas an vašo vesejé bi bluo puno.

[12]Tala j muoja zapuoved: deb vi se jubil te tegá, takuo ki jest san vas jubu. [13]Nobedan ima no jubezan buj veliko ku tala: dat živlìenje za suoje parjatelje. [14]Vi sta muoji parjateli, če bota dielal kar jest van kuažen. [15]Vas na kličen vič hlapci, zakí hlapac na via kar diela njegá gaspodar; pa san vas klicu parjateli, zakí usé kar san ču od Očí san van ga stuoru spoznat. [16]Ne vi sta vebral mené, pa jest san vebrau vas an san vas napravu za de bi šli an deb vi parnesli frugo an de vaša fruga bi ostala; zakí usé kar bota prašal Očí u muoje imè, bi van ga dau. [17]Tuole van kuažen: te tegá jubitase.

Dišepulni an sviet

[18]Če sviet vas souraže, viedta de priet ku vas je zauražu mené. [19]Deb vi bli od svetà, sviet bi jubu kar j njegá; zakí pa niesta od svetà, pa jest san vas vebrau taod sveta, zatuo sviet vas zauraž. [20]Zmisnitase besiedo ki san van jau: an hlapac nie buj velik ku njegá gospuod. Če so zauražli mené, bojo sauražli tudi vas; če so spoštuval muojo besiedo, bojo spoštuval an vašo. [21]Pa usé tuole van bojo runal za uojo muojga imè, zakí na poznajo tistega ki mej pošjú. [22]Če niesan biu paršu an jin niesan biu guoru, bi na imìel majdnega grieha; pa sa niemajo odpuščanje za njih grieh. [23]Tek sauraže mené, sauraže an muojga oči. [24]Če niesan biu nardiu miez njih diela ki nobedan drug nia maj nardiu, bi na miel nobednega grieha; sa ries so vidli an so sauražli mené an muojga Oči. [25]Tuole de se dopune besieda pisana tu njih Lec: Me so sauražli brez uržuha. [26]Kar pride Tolažnik ki jest van ga pošjan od Očí, Duh resnice ki shaja od Očí, on me bo dajàu pričo; [27]an tud vi me bota dajal pričo, zakí sta bli z mano že odsparvič.

Janež - Kapitul 16

[1]San van poviedu tele rečì za de na bota pohujšani. [2]Vas bojo preganjal taod šinagog; šlavš, pride ura u katero usak ki vas ubije bo teu reč de bogočastì Bogà. [3]An bojo dielal tuole, zakí nieso spoznal ne Očí ne mené. [4]Pa jest san van jau tele rečì zakí, kar pride njih ura, se zmisneta de san van poviedu.

Parhod Tolažnika

Van jih niesan jau odsparvič, zakí san biu z vam. [5]Sa pa gren čeh tistemu ki mej pošjú an nobedan od vas me na praša: Kan greš? [6]Spruot, zakí san van jau tele reči, žalost j punla vašo sarcè. [7]Sa van dien resnico: j dobró za vas de jst gren, zakí, če na gren, na pride h van Tolažnik; pa kar bon šu van ga pošjan. [8]An kar bo paršù, on prepriča svetà za kar tiče grieh, pravica, an sodba. [9]Za kar tiče grieh, zakí na vierjejo na me; [10]za kar tiče pravico, zakí gren goh Oči an me na bota vič vidli; [11]za kar tiče sodbo, zakí poglavar telega svetà je biu že sòjen.

[12]Puno reči iman še za van pravt, ma za sa niesta u stanu za nosit njih teškuost. [13]Kar pa pride Duh pravice, on vas bo karnú na resnico usó celò, zuok na bo guoru par sebé, pa porčé use kar bo ču an van bo prerokavu parhodne reči. [14]On me bo slaviu, zakí bo uzeu od muojga an van ga bo oznanu. [15]Usé kar Očá ima j muoje; za tuole san jau de bo uzeu od muojga an van ga bo oznanu.

Ježuš se uárne

[16]Še no male antadá me na bota vidli; antá še no male an me bota vidli». [17]Antadá so jal niešni suoji dišepolni: «Kaj tuole ki nan dìe: še no male an me na bota vidli, an še no male an me bota vidli, an tele: zakí gren čeh Očí?». [18]So guaril zatuo: «Kaj maj tuole človieškino malečlovieški od katerega guari? Na zastopmo ki čé reč». [19]Ježuš j zastopu de so tiel ga prašat an jin je jau: « Vebierata mies vas zakí san jau: Še no male an me na bota vidli an še no male an me bota vidli? [20]Resnično, resnično van dien: vi bota jokal an se žalval, pa sviet se bo veseliu. Vi bota žalostni, ma vaša žalost se spreobarne u vesejé.

[21]Žená, kar rodì, je žalostna, zakí je paršlá nje ura; pa kar j dala na luč puoba, se na zmisne vič od žalosti za vesejé ki je paršù na sviete an človék. [22]Takuo an vi, sa, sta tu žalost; pa van bon nazaj videu an vašo sarce se poveselì [23]an nobedan van na bo mogù oduzet vašo vesejé. Tist dan me na bota nič vič prašal.

Resnično, resnično van dien: če bota kiek prašal Očí u muojin imenu, on van ga dà. [24]Dosa niesta prašal nič u muojin imenu. Prašajta an dosežeta, za de vaso vesejé bi bluo puno.

[25]Tele reči san van jih poviedu u parglihah; pa pride ura u katero van na bon vič guoru u parglihah, pa očitno van bon guoru od Očí. [26]Tist dan bota prašal u muoje imè an jest van na dien de bon prosu Očí za vas: [27]le Očá vas jube, zakí vi me sta jubil, an sta vierval de san paršù taz Buoga. [28]San paršù taod Očí an san paršù na sviet; sa pustin nazaj sviet an gren goh Očí. [29]Mu so jal njegá dišepulni: «Glej, sa guariš očitno an na nucaš vič parglihe. [30]Sa poznamo de znaš usé an niemaš potriebo de nobedan te popraša. Zatuo vierjemo de si zahaju od Buoga». [31]Jin je odguoru Ježuš : «Sa vierjeta? [32]Glejta, pride ura, spruot j že paršlá, u katero se arstroseta usak sam za sè an me pusta samega; pa jest niesan sam, zakí Očá j z mano.

[33]San van jau tele rečì de bota miel mier u me. Vi bota miel nadliego u sviete, pa mejta úpanje; jest san omagu sviet».

Janež - Kapitul 17

Ježuša molitva

[1]Takuo j preguoru Ježuš . Antá j uzdignu očì u nebuo, an j jau: «Očá j paršlá ura, poslavi tuojga Sina, za de Sin poslavi tebé. [2]Zakí ti s mu dau oblast gor na usakega človieka, za de on da venčno živlìenje usian tistin ki ti s mú dau. [3]Telo j venčno živlìenje: de spoznajo tebé, samega pravega Bogà, an tistega ki si pošjú, Ježuša Krištuša: [4]Jest san te slaviu na zemìja, san dopunu dielo ki sme dau za narest. [5]An sa, Očá, slavime pred tabo, s tisto slavo ki san meu priat ku bi biu sviet.

[6]San stuoru spoznat tuojo imè mòžan, ki sme jih dau od svetà. So bli tuoji an si jih dau mené an oní so spoštuval tuojo besiedo. [7]Sa oní vedò de usé rečì ki sme dau pridejo od tebé, [8]zakí besiede ki si dau mené jest san jih dau njin; oní so jih sparjel an vedò zaries de san paršu od tebé an so vierval de ti s me pošjú. [9]Jest molen za nje, na molen za svetà, pa za katere ki sme dau, zakí so tuoji. [10]Usé muoje rečì so tuoje an usé tuoje rečì so muoje, an jest san slavjen u njih. [11]Jest niesan vič na sviete; oní pa so tu sviete, an jest gren h tebé. Očá svet, varvi u tuojin imenu tiste ki sme dau, za de bojo na sama rieč ku mi.

[12]Kar san biu z njim, jest san hranu u tuojin imenu tiste ki sme dau an san jih varvu; nobedan od njih j šu zgubjén, če ne sin poguba, za de se dopune Sveto Pismo. [13]Pa sa jest gren čeh tebé an dien tele rečì medtem ki san še na sviete, za de imajo u sebé punost muojga vesejá. [14]Jest san jin dau tuojo besiedo an sviet jih je sauražu zakí oní nieso od svetà, takuo ki tud jest njesan od svetà.

[15]Na prašan de bi jih oduzeu taz svetà, pa de bi jih ohranu od hudierja. [16]Oni nieso od svetà, takuo ki an jest niesan od svetà. [17]Posvetijih tu resnico. Tuoja besieda je resnica. [18]Takuo ki ti s me pošjú tu sviet, an jest san jih pošjú tu sviet; [19]za nje jest se posvečin sam sabo, za de so posvečeni tudi oní tu resnico.

[20]Na molen samuo za tele, pa an za tiste ki na njih besiedo bojo vierval na me; [21]za de uši bli na sama rieč. Takuo ki ti, Očá, si u mené an jest u tebé, naj bi bli tudi oní u nas na sama rieč, za de sviet bi viervu de ti s me pošjú.

[22]An slavo ki ti si dau mené, jest san jo dau njin, za deb bli ku mi na sama rieč. [23]Jest u njih an ti u me, za de bojo popunama u edinosti an deb sviet viedeu de ti s me pošjú an de si jih jubu takuo ki si jubu mené.

[24]Oča, čen de tudi tiste ki sme dau bi bli z mano tuk san jest, za de bojo častil muojo slavo, tisto ki s me dau; zakí ti s me jubu pred stvarìenje svetà.

[25]Pravičan Očá, sviet te nia spoznu, pa jest san te spoznu; teli vedo de ti s me pošjú. [26]An jest san jin stuoru spoznat tuoje imè an ga bon stuoru spoznat, za de jubezen s katero s me jubu bi bla u nje an jest u njih».

Janež - Kapitul 18

MARTRA

Zadáržanje Ježuša

[1]Kar j jau tuole, Ježuš je stopnu uon s suojim dišepulnam an j šu čez patok Čedron, tuk je biu an várt u katerin je stopnu s suojim dišepulnam. [2]Tud Ğiuda, te zadajavac, je poznu tist prestor, zakí Ježuš sej partajuvu po gostu s suojim dišepulnam. [3]Antá Ğiuda, je uzeu no trumo sudadu an vaht ki so bli dani od narvejiših gospuodu an od farizeju, j šu če z luminam, z faglam an s pušmi.
[4]Antá Ježuš, kier je poznu usé kar muj bluo muorlo ratat, je odstopnu naprej an jin je jau: «Kogá gledata?». [5]So mu odguaril: «Ježuša Nazarenskega». Jin je jau Ježuš : «San jest». J biu tan z njim tud Ğjuda, te zadajavac. [6]Ku je jau «San jest» so šli po rìt an so padli na tlá. [7]Jih je nazaj prašu: «Kogá gledata?» So odguaril: «Ježuša Nazarenskega». [8]Ježuš je odguoru: «San van jau de san jest. če ries gledata mené, pustita de teli naj gredò». [9]Za de se dopune besieda ki on j biu jau: «Niesan sgubu nobednega od tistih ki sme dau». [10]Antadá Šmon Petar, ki je méu no sablo, joj sneu uon an j zajeu hlapca narvejšega gospuoda an muj odriezu uhùo. Tis hlapac sej klicu Malko. [11]Antadá Ježuš je jau Petru: «Lož nazaj tuojo sablo tu flodro; al na muoren morebit popit kelih ki Očá mej dau?».

Ježuš pred Anan an Kajfan Zataja Petra

[12]Antadá truma s poglavarjam an z vahtam Judeju so popadli Ježuša, so ga zvezal [13]an so ga pejal priat čeh An: on ries j biu Kajfeža tàst, ki je biu narvejši gaspuod tisto lieto. [14]Kajfež pa je biu tist ki je biu arsvietlu Judeje: «Je buojš de an sam mož umria za vas folk».

[15]Tist cajt Šmon Petar je hodú za Ježuša kupe z nin druzin dišepulnan. Tel dišupul j biu poznan od narvejšega gaspuoda an zatuo j stopnu z Ježušan u duor narvejàšega gaspuoda; [16]pa Petar sej ustabu tan uoné, blizo uràt. Antadá tist drug dišepul, poznan narvejšemu gospuodu, sej uarnú uon, je preguoru z uratarinco an j stuoru stopnit not tud Petra. [17]An mlada uratarinca j jala Petru: «Morebit an ti si dišepul telega človieka?». On je odguoru: «Niesan». [18]Tist cajt hlapci an vahte so bli paržgal an oginj, zakí j bluo mraz, an so se griel; an Petar j stau z njim an sej gréu.

[19]Antadá narvejši gospuod je poprašu Ježušu nastran suojin dišepulnan an suojo lotrino. [20]Ježuš muj odguoru: «Jest san guoru svetu očitno, san nimar učiu u šinagogo an u tempilne, tuk usí Judeji se zbierajo an niesan maj nič jau poskriuš. [21]Zakí prašaš mené? Praš tiste ki so čul kar san jin jau; glej, oní vedò kar san jau». [22]J biu glih tuole jau, ki dna od vaht predstauljenih j dala an pjúsk Ježušu, rekoč: «Takuo odguarjaš narvejšemu gospuodu». [23]Ji je odguoru Ježuš : «Če san slabo guoru, pokazajme tuk je huduo; pa če san guoru lepuo, za ka me tučeš?». [24]Antadá Ana gaj pošjú čeh Kajfežu, narvejšemu gospuodu.

[25]Tist cajt Šmon Petar j stau tan an sej greu. So mu jal: «Al nies tud ti od njegá dišepulnu?». On j nejú an j jau: «Niesan». [26]Pa dan od hlapcu narvejšega gospuoda, parjateu tistega kateremu Petar j biu odriezu uhuo, j jau: «Al te niesan morebit videu z njin taun varte?». [28]Petar j nazaj neju, an subto petelin je zapìeu.

Ježuš pred Pilatežan

[28]Antá so pejal Ježuša taod hiše Kajfeža čeu pretorjo. J bla zorá an oní nieso tiel stopnit tu pretorjo za se na omazat an za mort ijest Veliko Nuoč. [29]Antá j stopnu uon Pilatež pruot njin an j prašu: «Kizadnó tožbo nosta pruot telega človieka?». [30]Mu so odguaril: «Deb na biu an gajufantar, te ga niesmo bli dal». [31]Antá Pilatež jin je jau: «Uzamitaga vi an soditaga nastran vašega leca!». So mu odguaril Judej: «Nan nie parpuščenó luožt na smart nobednega». [32]Takuo so se dopunjovale besiede, ki j biu jau kar i pokazu s kizadno smartjo j meu umriet.

[33]Antadá Pilatež sej uarnú čeu pretorio, j stuoru poklicat Ježuša an muj jau: «Ti si Judejski kraj?». [34]Ježuš je odguoru: «Dieš tuole sam par sebé ol te so poviedli na muojo stran?». [35]Pilatež je odguoru; « Al san jest morebit Judéj? Tuoji judje an narvejši gospuodi te so dal mené; kas nardiu?». [36]Je odguoru Ježuš : «Muoje kraljestvo nie od telega svetà; deb muoje kraljestvo bi bluo telega svetà, muoji služauniki so se bli tukli za de niesan biu dan Judejan; pa muoje kraljestvo nie od dolè». [37]Antá Pilateàž muj jau: «Antá ti si kraj?». Je odguoru Ježuš : «Ti diaš; jest san kraj: Za tuo jst san se rodiu an san paršù na sviete: za pričat resnico: Usak ki je za resnico, posluša muoj glas». [38]Pilatež muj jau: « Kaj resnica?» an kar j jau tuole j šu nazaj pruot Judejan an jin je jau: «Jest na ušafan tu anj nobedno karvico. [39]Je navada mies vas de jest van pustin dnegà za Veliko Nuoč; al četá ries de van spustin judejskega kraja?». [40]Antadá oní so zauekal nazaj: «Ne telega, pa Baraba!» Baraba j biu an brigánt.

Janež - Kapitul 19

[1]Antadá Pilatež j stuoru uzet Ježuša an gaj stuoru gájzlat. [2]An sudadi, potlé ki so spledli no krono tarnù, so mu jo položli na glavo an so mu ložli gor an mantil ardeč; antá so mu hodil spriet an so mu guaril: [3]«Zdravo, judejski kraj!». An so mu dajal pjuske. [4]Pilatež tist cajt j stopnu uon nazaj an jin je jau: «Glejta, jest van ga pejen uon, za de bota viedli de jest na ušafan u njin nobedno karvico». [5]Antadá Ježuš j stopnu uon, j nosu no krono tarnù an ardeč mantil. An Pilatež jin je jau: «Glejta človieka!» [6]Kar so ga vidli narvejši gospuodi an vahte so zauekal: «Križajga, križajga!». Jin je jau Pilatež: «Uzamitaga vi an križajtaga; jest na usafan u njin nobedno karvico». [7]So mu odguaril Judeji: «Mi imamo lec an po telin lecu muore umriet, zakí sej nardiu Sin Boži».

[8]Kar j ču tele besiede Pilatež sej šelé buj ustrašu [9]an j šu nazaj tu pretorjo an j jau Ježušu: «Od kod si?» Pa Ježuš mu nie dau flata. [10]Antadá muj jau Pilatež: «Me na guariš? Al na viaš de man oblast za te diet u frajnost ol oblast te luožt na križ?». [11]Je odguoru Ježuš : «Ti bi na meu nobedno oblast gor na me, če te nia bla dana goz luhta. Za tuo tek mej dau tu tuoje rokè ima guorš karvico».

Obsoja na smart

[12]Od tenčas Pilatež j gledu ga rešit; ma Judej so uekal: «Če riešeš telega, nies parjateu Cezarja! Usak tek se nardì kraj se lože pruot Cezarju». [13]Kar j ču tele besiede, Pilatež j stuoru pejat uon Ježuša an sej usednu na tribunal, tu prestoru kličen Litòstroto, po ebrajsko Gabbatà. [14]J bla Velikonočna Parprava, okuole pudnè. Pilatež je jau Judejan: «Glejta vašega kraja!». [14]Pa tisti so zauekal: «Proč, proč, križajga!» . Jin je jau Pilatež: «Al ložen na križ vašega kraja?» So odguaril narvejši gospuodi: «Niemano druzega kraja ku Cezarja». [16]Antadá ga jin je dau za de bi biu križan.

Križanje

[17]Antadá oní so uzel Ježuša an on j nesu križ an sej pobrau pruot prestoru krepe, jano po ebrajsko Gòlgota, [18]tuk so ga križal an z njin druga dva, dan z nin krajan an dan s tin druzin, an Ježuš tu sred. [19]Pilatež j zluožu napis an gaj stuoru luožt gor na križ; j bluo napisano: «Ježuš Nazarenski, Judejski kraj». [20]Puno Judeju so prebral tel napis, zakí prestor tuk j biu križan Ježuš j biu blizo miesta; j bluo pisano po ebrajsko, po latinsko an gresko. [21]Antadá narvejši gospuodi Judejski so jal Pilatežu: «Ne pisat: judejski kraj, ma de on j jau: jest san judejski kraj». [22]Je odguoru Pilatež: «Kar san napisu, san napisu».

Partienje obliek

[23]Potlé sudadi, kar so križal Ježuša, so uzel njegá oblieke an so jh spartil na štier kraje, dan za usakega sudada, an suknjo. Sa tista suknja j bla brez kuzidure, spledena usá tu an kos od varhá do koncá. [24]Zatuo so jal med njim: Na arstargimojo, pa varzimojo u uajo kamú toča. Takuo sej dopunlo Sveto Pismo:

So se aspartil med njim muoje oblieke
an gor na muojo suknjo so vargli u uajo.


Ježuš an njegá mat

An sudadi so pru takuo nardil.

[25]So stal blizo križa Ježuša njegá mat, sestrá njegá matere, Marija taz Kleofa an Marija taz Magdala. [26]Antadá Ježuš, kar i viu mater an áto blizo njegá dišepulna ki je jubu, je jau mater: «Žená, glej tuojga snu!». [27]Potlé je jau dišepulnu: «Glej tuojo mater!». An od tenčas dešepul joj uzeu tu njegá hišo.

Ježušova smart

[28]Po tuolin, Ježuš, kar j viedeu de usaka rieč j bla dopunjena, je jau za dopunt Pismo: «San žejan». [29]J biu áto an vaz pun ožejda; zatuo so ložli no gobo upijeno du ožejt na konzu ne kane an so mu jo parbližal ust. [30]An potlé ki je sparjeu ožejt, Ježuš je jau: «Usé je dopunjeno!». An j parklonu glavo, an je umáru.

Žláh lanče

[31]J biu dan Parprave an Judeji, za de na ostanejo telesa na križe tu saboto (j bla ries praznik dan tista sabota), so prašal Pilateža de bi ble jin prelomiene noge an bi bli neseni proč. [32]Antadá so parlšli sudadi an so prelomil noge te parvemu an potlé te druzemu ki je biu z njin križan. [33]Kar pa so paršli čeh Ježušu an so vidli de je že martu, mu nieso prelomil noge. [34]Pa dan od sudadu muj zajeu guj z lančo an subto sta šlè uon kri an uadá.

[35]Tek j videu priča tuole an njegá pričanje je resnična, an on via de prave resnico, zakí tud vi bi vierval. [36]Tuole ries sej godilo za de se dopune Pismo: Mu na bo prelomiena nobedna kuost. [37]An drug kraj Pisma dia še: Obarnejo zgled pruot tistega ki so prebodli.

Pogreb

[38]Po tele zgodbe, Jožef tas Arimatee, ki je biu Ježuša dišepul, pa po skriuš za uojo strahu do Judeje, j prašu Pilateža za uzet Ježušove teluo. Pilatež muj parpustiu. Antadá on je šu an je uzeu Ježušove teluo. [39]Je šu tud Nikodem, tist ki priet j biu šu po noč čeh njemú, an j nesu no mešanje mire an aloe za incierka stuo libre. [40]Antadá oní so uzel Ježušove teluo, an so ga zavil tu zaveze z dišočno oje, takuo ki je navada podkopat tapar Judejah. [41]Sa, tu prestoru tuk je biu križan, je biu an vart an taun varte no novuo grobišče, u katerin nie biu še nobedan podkopan. [42]Tan ries so položlì Ježuša, za uojo judejske Parprave, zakí tisto grobišče j bluo blizo.

Janež Kapitul 20

DAN SMARTUSTAÌENJA

Prazno grobišče

[1]Dan po sabote, Marija taz Magdala j šlá na grobišče dobró zguoda, kar j bla še tamá, an j vidla de kaman j biu prevaržen taod grobišča. [2]Antadá j letiela an j šlá čeh Šmonu Petru an čeh te druzemu dišepulnu, tistemu ki Ježuš je jubu, an jin je jala: «So neslì proc taod grobišča Gospuoda an na vemo kan so ga položlì!». [3]Antadá j šu uon Šmon Petar z tin druzin dišepulnan an sta se pobrala na grobišče. [4]Sta letala kupe oba dva, pa te drug dišepul je leteu buj naglo ku Petar an je paršù te parvi na grobišče. [5]Kar sej spregnu j videu zaveze na tlá, pa nie stopnu not. [6]Tist cajt j paršu tud Šmon Petar ki je hodú za njin an je stopnu tu grobišče an j viu zaveze na tla[7]an facù, ki so mu ga bli ložli na glavo, ne na tla zavezan, pa zbran tu nin prestoru par kraju. [8]Antadá je stopnu not tud te drug dišepul, ki je biu paršu parvi na grobišče, an j viu an je zaviervu. [9]Ries nieso bli še zastopil Pisma, pride reč de on i biu muoru odsmartiustat taod tih martvih. [10]Dišepulni pa so se uarnil nazaj damu.



Parkazanje Mariji taz Magdala

[11]Marija pa j stala tan uoné blizo grobišča an j jokala. Medtem ki je jokala, sej spregnila pruot grobišče [12]an i vidla dva anjuca z bielim obliekam, usednjena dan s krajan glave an te drug s krajan nogah, tuk je bluo položeno Ježošove teluo. [13]An onà sta j jala: «Žená zakí jočeš!». Jin je odguarila: «So nesli proč muojga Gaspuoda an na vian kan so ga ložlì». [14]Kar j jala tuole, sej oglednila an j vidla Ježuša ki je stau ato na nogah.; pa nie viedla de je Ježuš. [15]Ji je jau Ježuš : «Žená, zakí jočeš? Kogá gledaš?» Ona, kier je mislila de bi biu varuh varta, muj jala: «Gospuod, če sga ti nesu proč, recime kan sga luožu an jest puoden po anj». [16]Ježuš ji je jau: «Marija!».Antadá oná, sej obarnila pruot njemú an muj jala po ebrajsko: «Rabbunì!», ki pride reč: Mešter! [17]Ježuš j je jau: «Ne me pardaržat, zakí niesan še sù goh Očí; pa bieš čeh muojin bratran an reci jin: Jest gren gor h Očí, muoj Buog an vaš Buog». [18]Marija taz Magdala j šla subto oznanjat dišepulnan: «San vidla Gospuoda» an kàr ji je biu jau.

Parkazanje dišepulnan

[19]Zvičer le tistega dne, parvi po sabote, medtem ki so ble zaparte urata prestora tuk so se ušafuval dišepulni za uojo strahu do Judejah, j paršù Ježuš, sej ustabu mies njih an j jau: «Mier van!». [20]Kar j tuole jau, jin je pokazu roke an rebra. An dišepulni so se zveselil videt Gospuoda. [21]Ježuš jin je nazaj jau: «Mier van! Takuok očá j pošjú mené, an jest pošìjan vas». [22]Kar j jau tuole, je posopu gor na nje an jau: «Sprimita Svetega Duha; [23]tistin ki odpusta griehe buojo odpuščení an tistin ki jih na odpustà ostanejo ne odpuščení».

[24]Tamaš, dan od Dvanajstih, kličen Bliznič, nie biu z njim kar j paršu Ježuš. [25]Antadá so mu jal ti druzi dišepulni: «Smo vidli Gospuoda!» Pa on jin je jau: «Če na viden tu njegá rokè šénje cvekù an na ložen parste tu prestor cvekù an na ložen muojo rokò tu njegá rebra, na bon viervu».

[26]Osan dni potlé dišepulni so bli nazaj tan u hiš an z njim j biu tud Tamaž. J paršù Ježuš, na zaparte urata, sej ustabu med njim an jau: «Mier van!». [27]Potlé j jau Tamažu: «Lož tle tuoj parst an pogled muoje roke; stegin tuojo roko, an ložijo tu muoje rebra; an na stuoj bit neviernik pa viernik!». [28]Je odguoru Tamaž: «Muoj Gospuod an muoj Buog!». [29]Muj jau Ježuš : «Zakí sme videu, si viervu: blaženi tisti ki an če na bojo vidli bojo vierval».

PARVO ZVARŠILO

[30]Puno druzih znamienu j nardiu Ježuš pred suojin dišepulnan, pa nieso napisani tu tele bukva. [31]Teli so bli napisani, zakí bi vierval de Ježuš je Krištuš, Sin Boži an zakí, kier vierjeta, bi vi miel živlienje u njegá imenu.

Janež - Kapitul 21

EPILOG

Parkazanje na Tiberiade

[1]Po telin zgodban, Ježuš sej parkazu nazaj dišepulnan na muorje Tiberiada. An sej parkazu takuo: [2]so se ušafuval kupe Šmon Petar, Tamaž jàn Bliznič, Natanaèl taz Kana od Galileje, sinuovi Zebedeja an druga dva dišepulna. [3]Jin je jau Šmon Petar: «Jest gren lovìt ribe». So mu jal: «Gremò an midruz s tabo». Antadá so šli uon an so stopnil u barko; pa tisto nuoč nieso nič ujel.

[4]Kar je bla že zorá Ježuš sej predstavu na rivo, pa dišepulni se nieso dovizal de j biu Ježuš. [5]Ježuš jin je jau: «Sinuovi, al niemata nič za ijest?». So mu odguaril: «Ne». [6]Antadá jin je jau: «Varzita mriezo na desno kraj barke an ušafata». So jo vargli an nieso mogli vič jo veuleč gor za uoj veliko kolikuost rib. [7]Antadá tist dišepul ki Ježuš je jubu j jau Petru: «Je Gospuod!». Šmon Petar ku j ču de j biu Gospuod, sej opasu na guje srajco, zak j biu sliečen, an sej vargu u muorje. [8]Pa ti drugi dišepulni so paršli z barko an so uliekli mriežo puno rib: ries nieso bli deleč taod zemjé če ne nih stuo metru. [9]Ku so stopnil na tla, so vidli an oginj uogja z kajšno ribo na varhu, an niek kruha. [10]Jin je jau Ježuš : «Parnesita no malo rib ki sta glih sa ujel». [11]Antadá Šmon Petar j šu gor na barko an je veulieku stuoantrianpedeset debelih rib. An nale ki jih je bluo tarkaj, mrieža se nie utargala. [12]Ježuš jin je jau: «Pujta ijest». An nobedan od dišepuln nje uagu ga prašat: «Duo si?», zakí so lepuo viedel de je biu Gospuod.

[13]Antadá Ježuš sej parbližu, j uzeu kruh an ga jin je dau, an takuo tudi ribe. [14]Tel j biu te treč krát ki Ježuš sej parkazavu dišepulnan, potlé ki je biu od smarti ustú.

[15]Kar so sniedli, Ježuš je jau Šmonu Petru: «Janežu Šmon, al me jubeš buj ku teli tle?» Muj odguoru: «Zeviede , Gospuod, ti vieš de te čen rad». Muj jau: «Pasi muoje jare». [16]Gaj nazaj prašu: «Janežu Šmon, al me češ rad?». Muj odguoru: «Seviede, Gospuod, ti viaš de te čen rad». Muj jau: «Pasi muoje učice». [17]Muj jau te trči krat: «Janežu Šmon, al me češ rad?». Petar je ostú žalvan ki za te treč krat muj jau: Al me češ rad?, an muj jau: «Gospuod, ti viaš usé; ti viaš de te čen rad». Muj odguoru Ježuš : «Pasi muoje učiče. [18]Resnično, resnično te dian: kar si biu mlad ti s se oblečavu sam sabo, an si hodu tuk si teu; pa kar boš star stegneš roko, an dan drug te oblieče an te ponesé tuk ti nečeš». [19]Tuole muj jau za poviedat z kizadno smart on bi poslaviu Bogà. An kar j jau tuole j doluožu: «Puj za mano».

[20]Antadá Petar, sej obarnú an i videu de j hodu za njim tist dišepul ki Ježuš je jubu, tist ki na vičerjo sej biu ušafu na njegá kraj an gaj biu prašu: «Gospuod, duoj tist ki te zatajì?» [21]Petar ries, kar gaj videu, j jau Ježušu; «Gospuod an on?» [22]Ježuš muj odguoru: «Če čen de on ostane dok jest priden, ka te briga? Ti puj za mano». [23]Sej arstegnu za tuo glas mies bratru de tist dišepul bi na umrú. Ježuš pa mu nie biu jau de bi na umáru, pa: «Če čén de ostane dok jest priden, ka te briga?»

Zvaršilo

[24]Tel je dišepul ki priča gor na tele zgodbe an jih je napisu; an mi vemò de suojo pričanje je resnično. [25]Je puno druzih rečì dopunjenih od Ježuša, ki, deb ble napisane dno za dno, mislem de le sviet bi na biu zadost za udáržat bukva ki bi se muorlo napisat.

Questo sito, realizzato e finanziato interamente dai soci, è completamente independente ed amatoriale.
Chiunque può collaborare e fornire testi e immagini a proprio nome e a patto di rispettare le regole che trovate alla pagina della policy.
Dedichiamo il sito a tutti i valligiani vicini e lontani di Pulfero, San Pietro al Natisone, Savogna, Stregna, Grimacco, San Leonardo, Drenchia, Prepotto e di tutte le frazioni e i paesi.

www.lintver.it
© 2000 - 2018 Associazione Lintver
via Ponteacco, 35 - 33049 San Pietro al Natisone - Udine
tel. +39 0432 727185 - specogna [at] alice [dot] it