Misle an besiade na vietru

Vič krat tu muojn živlienje san se poprašu : ''Kadua san ? ''
Muoj očá, Angelo Rossi, se jè rodiu u Pauletskin komune du Laškin an u lieto 1922 usà njegá družina je paršlá živiat gu Petjáh.
Su paršli dialat kot kmeti na pou pardiela u Korenovi hiš ( Lahovi ) taz Pauleta.
Je bila pru na velika družina, sa su bli usi kupe mimo petnajst judì.
Su usí guoril po laško, pa tu malo caita ti mladi so se navadli guorit po nedižko.
Kar muoj očá se je oženu, je paršu živjet gu hišu moje mame, pri Tonšovi hiš, za kuka. Mojà mama je imiela ime Felicita Petrina an je bila dvia lieta buj stara ku muoj očá.
U naši hiši su bli puno pobožni, an su bli mežnari že od starega, za tua su jin guoril: ''tapar mežnarje ''.
U Tonšovi hiši smo guoril po nedižko, an te parvi izìk ki san se navadu, tist ki pravejo materin isìk, jè biu pru tist.
Potadà san se navadu italijanski izìk an še potlé pa furlanski, ki jè biu očni izìk. Van san usè tuole poviedu, an bi imeu še druzega, za očistit muojo problematiko an lieuš zastopit kar sada povien.


San se rodiu pod Italijansko Republiko, Julsko Pokrajino, u Nedižkih dolinah, ki donašnji dan su klicane tut ''Slavia Friulana'', al pa ''Slavia Veneta'', an ankrat pa ''Schiavonia Veneta''.
Tele su moje korenine: nedižke, furlanske an italijanske an primki muojè družine sami pravejo de ka san. če guorin po nedižko (ki ima korenine u starinslovanskin isiku) neče reč de san slovanski. Adnà pravca ossolska (ossolana) takolè prave : ''An človek ki se pusti azbrisat svoje imè, umrje.
An človek ki se pusti izpremenit suoje imè, rata hlapac od tistega ki mu je imè zpremenìu.''
Jest na moren zamenit mojò dušo za štier palanke.
Takuo jest pensan, an mislim de an drugi judie takuo pensajo.


Sadale u naših komunah imamo lece za branit slovenski leterarni isik an lokalne isike (nedižko, tersko an rezijansko), za teritorjalno godnienje an za use judì ki atu živjò. Pa takuo nie.
Use potiska samuo za leterarni isik an za slovensko narodno minoranco use pomoči, ki su u rokah Slovenskih družbah an samua onè tuole miešajo prez obednega demokratičnega kontrola.


Ankrat so pravli : ''S trebuham za kruham''
Pojasnjevanje : Pa kar ga masa snieš, rataš debeu ku ìjež. Tist ki sam sedi, an ija ta za adno mizo parpraujeno za deset judi, ga kličemo ''samogutan''.


Takua pa na more iti napri:
Tuk nie demokrazije nie spoštovanja.
Tuk nie godnienja za use judi, nie demokracije.
An če nie demokrazije, če reč de je nargriš absolutizem.


Je nanuznu branit isike, kulture an navade, če se na hrane prjat judi an kraje tuk oni živjo. če na bo vič judi, an če grunti bojo zapusčení, ostanejo samua žvine an jaharske lece. Se troštan de judje na kako vižo se zganejo, de ti mladi ki imajo usò živlienje pred sabo uzamejo u njih pestah njh parhodnost.
Naj na poslušajo lažnive preroke, da bi gledal resnico, da bi najdli resnične uržuhe za krajeune preživlienie, njh an za ušo našo skupnost.


Naša skupnost je ku an djamant:
blešči taod vsakega kraja ki ga gledaš.
Sada ima na varhu no malo prahà;
pa na kor druzega ku lepuo ga očedit,
an bo bleščeu ku na te stare lieta.
Današnji dan pogosto čujen niešne judje se hvalit ku deb miele rože tu petu.
Pru za pru jih nie zaries potriebo:
kar adna odriezena roža niema vič korenin, tu malo caita umrie, an takuo u svetin mieru bo počivala, u zelenih an tihih Nedižkih Dolinah.


Na lepuo vidinje!!!


še no rieč.
Lieto 1917 Kobaridova žmaga u parvi svetouni uiskì: pretarganje ošermaste linije .
Usa družina mojè matere jè uteklà daj du sred Italije, du Narni an Terni, blizu Grima.
ž njm so blì an še puno druzih judì taz Petjaha an taz druzih vaseh.
Gredè ki se su bližal, u dnin prestoru tuk su se ustabli za prenočit,usi kupe, otroc ženè an možje, u veliki hiši, tuole se je zgodilo:


U prestoru tuk so se ustabli no nuoč, usì trudni, an jezni, okuole pounoči an puobič je začeu jokat, al zauojo trudnost, al pa za lakotjo, al pa za ki druzega.


Uhee, uhee, uhee...


An star moš se jè oglasu an je zaueku:
''Zamerita tistega otrokà ki kle smo usì potriebni spanja an počivanja!!!. ''
Uhee, uhee, uhee...
''če jo na genja, priden iest dol an mu zataknen usta!! ''
Uhee, uhee, uhee...
''Ka duo je tist otrok, sadale ga jest postrojen!! ''
Uhee, uhee, uhee...
U tamì na žena se jè oglasila an mu jè jala :
''Gledi Beput ki jè Uigi, tuoj navuot.''
''Ah... ben nu... če jè Uigi naj žigar joč !!! '' - je jou te star moš an sej obarnù na drug kraj.


Tala jè bila u moji družin nimar adnà liapa an smiešna povjeda.