Muost an Malin u Sauodnji


Pinsan de malo kajšan puobne tel mùost ....an tel malin.
Čez nùoč an velik strašan potùop je odbrìsu mùost an tist dopar Podre. Je skor šèstdeset liet odtùad!
Se vid lepuo na kartolin hodilo: hlodove daskè, varcè an zeliezna nit mies, za še pardaržat. Na srèd dva čepà zatučèna tu dno skalo za daržat tarduo an tesnuo mùost na kaman.
An kúp judi gor na mùoste pinsa: ”Veliko nùcanje za iti če po tin kraj rieke Aborna” Du kuncu vidmo malin selè u dobrin stanu.




Mostì po luhtu so bli an po druzih vaseh: misnimo tist žalostan spomin u Špietarski vasì, gor na Nedizo.
Sauonski mùost, ku drugi, je biu potrieban za judi, ki so živiel gu Barc: tri vasi, puno puno judi, ki so hodil napri an nazaj po mùoste.
Te prave velike potriebe so ble za otroke, za tiste ki so hodil po špežo an ža druge opravila, tud temu ki je muoru uzet koriero za u Čajdad iti. Puno judi goz Barc so bli par Sveti Mas tu Nediejo; vič krat so se uarnil za žegan an popudan.
Mi otroč smo še pingulal, letal napri an nazaj ku norcì, je biu an smìesni divertiment, nomalo spametan. Samuo àngel varuh nas je varvu!
Sauodjan, ki so miel sanožeta, gnjive, gòsta če po tin kraj, so lahko prenašal čez mùost teske briemana sena an fažine darve na rame, takuo so bli pried doma ku se obarnit not do par kazone, ato par Cedrone.
Za usè je bla buj duga pot.
Veliko gibànje je bluo tud za nest priet žakje pune sierka u malin za zamliet an za an čajt potlè še uarnit an nest damu serkovo moko za pulento. Ku uodà ki nie maj mankala tu šeglarje takuo serkova moka nie muorla mankat tu vintul.
Judje nieso sijal ušenico, rajš sierak. Pa na Matajure so sijal ušenico an ne sierak, zaki gor sierak bi zmarznu pozime. Tek je teu ušenicno moko jo j muoru ukupit, pa sudi so mankal!
Tiste družine ki so miel konjé an uožè, so hodil u Laške za menjavo: bùrje za ušenìcno moko. Ti buogi so muorli ulacit an potiskat barele. So šli parnogah od duoma, za zmenit kostanj an jabuke z nomalo ušenične moke. So bli dni an dni deleč od duoma.
Ma pridimo na naš mùost an malin, ustavmo naše oči nazaj na mùost: mies tistih judi je an muoj strìc Toni, tist u bielin obliečen. Je biu mlinar an je znam živeu.
Malin nie meu samuo dnega samega gaspodarja.
Mi, Lukcova družina, smo miel malin za dnoandvist tiednu na lieto. Stric je nimar mùost varvu: daske vič krat so se uganile an je korlo prestopnit jamo.
On je dielu vas hišni sviet nimar podpàrt. Par strìce je biu an mlad moški človek tist cajt ki stric je biu namenìen na malin; priat an potlé je pomau varvat mùost an malin.
Kar san bla selè na mlada čičà san strìcu kosilo nosila! Nie bla še finila zima, je biu dàž, san miela tu roki lončič s kuhnjo, pletenìco na lahate, tu te čeparni roki san daržala lombreno, daske so ble mokre an ledjené.
So mi utekle pod nogah an san še popužnila. Usó kosilo je sluo do po uodì samuo z lombreno odparto san rahlo “planala” ku Mary Popins stoje, naglih tu an verič, bližu tist velik kaman. Puno judi se je zbralo okuole mene, san bla usa mokrá. Milia Krancinova me je pejala gu kambro, mi je diela an facu na glavo, kar san se vidla tu špìegle san bla ku na stara nuna. Kar san se vidla taka, veselo san se zarežala an s tuolin san ušè potroštala. Muoja mama je bla te narbui vesela!

Muoj tata tud je mleu kar je biu mlad. Tan u malne je bla na izbá tuk pozime so kuril an se grìel. On je puno prebieru ne samuo ğornal, te klàšike bukva, je poznu puno modrih judi an on je biu an modar človek.
Je mleu an potlè ki je biu oženjen, pogostu poliete, kar je mankala uodà. Čez dan so zaparli zaklep za mliet po noč; le nimar je nesu za sabo kiek za prebierat.
Vič krat smo šli gledat malin; mej kazu mlinski kaman: sta bla dva; mej pravu kuo se basa sierak, an muoč od uodè ki je obračala te velike kola, odzùna! At u malne je šumielo za objuhiet.
Muoj tata ankrat mi je jau: “Bon videu če dovinàš telo gonalco.......

“Grum...grumi---Sum...sumi ---Biela Šjora uon veleti” !

Jest san bla blizu tist žaki tuk še je sula te bìela moka…
San oduekala : “Tata, tata jo vidin tisto šjoro, pogled je tale moka”
On me je na ruoce uzèu an zdignu, me je stisnu močnuo an pruad mene jau:
“Barka si…Buog ti dì dobrò pamet an zdràuje”
Nou muost
Nou muost
M.Blasutig

Questo sito, realizzato e finanziato interamente dai soci, è completamente independente ed amatoriale.
Chiunque può collaborare e fornire testi e immagini a proprio nome e a patto di rispettare le regole che trovate alla pagina della policy.
Dedichiamo il sito a tutti i valligiani vicini e lontani di Pulfero, San Pietro al Natisone, Savogna, Stregna, Grimacco, San Leonardo, Drenchia, Prepotto e di tutte le frazioni e i paesi.

www.lintver.it
© 2000 - 2018 Associazione Lintver
via Ponteacco, 35 - 33049 San Pietro al Natisone - Udine
tel. +39 0432 727185 - specogna [at] alice [dot] it