Usmilise nas
Kar sonce j ustajalo
san pogledu u nebùo:
- o muoj Buog,
kakùoj lìep tùoj dùom.
Ti na nas se zanasaš
za ga ohranìt.
Potlé san sreču
mùoje ženè oči:
- o mùoj Bùog,
kakùoj lepùo
človìeško sarcè,
kakùo sga lepùo stvarìu.
Ti na nas se zanasaš
za ga ohranìt.
Potlé san se popensù...
O mùoj Bùog, o mùoj Bùog,
usmilise nas!
nš