Zanaprèj

Tebè te nia še
ma boš.
Boš an dan
kar menè me na bo
ma morebit
naše doline
bojo šelé
beneške doline.

Bi teu čut tuoj glas,
poslušat tuoje besiede
za videt
al bojo šelè
naše besiede,
naše slovenske, beneške besiede.

Se troštan.

An dan,
nia dugo,
san viu no čičico,
majhano, treh liet,
san jo ču guarit,
j guarila zlo lepuo
naše besiede,
naš izìk,
naš beneški izìk.

Majdnè čude!

Pač,
velika čuda:
tista čičica
j miela
čarìn gobac.

Takuo
tebè, ki te nia še ma boš,
na prašan farbo tuojga gobca,
prašan farbo tuojh besied.