Draga sriednjova mama,

... bi teu potančit no rieč...


san prepričan de puno reči, ki ste poviedla na vašin napisu na Novin Matajure, so uriedne bit daržane na pamet an zlo marane.
Nale bi teu potančit no rieč, ki me stoj par sarc an ki vi, me se pari, ste samuo pomenila.

Prepišen kar beren:

- Ora vengo anche al discorso della tutela della nostra identità, che considero una grande ricchezza.
Il nostro dialetto autoctono, tramandatoci oralmente dai nostri avi, si è sviluppato spontaneamente come unica lingua delle popolazioni che ci hanno preceduto.
E' una caratteristica naturale di queste popolazioni come il colore dei capelli, della pelle, degli occhi; è una caratteristica che viene tutelata dalla nostra Costituzione come “diritto alla persona”.
Il nostro dialetto è la lingua di persone che vivono in zone dove non c'è stato uno sviluppo economico (aziende) in senso moderno, nè culturale (scuole). Il nostro dialetto è molto ricco ed appropriato nelle parole che descrivono la nostra realtà di un tempo. Conosciamo tutti i vocaboli che descrivono la natura, la vita familiare, affettiva e religiosa, i lavori agricoli, ma è un dialetto che, non avendo avuto una tradizione scritta nè un supporto scolastico, si è fermato a quella realtà ormai superata dai tempi. Ora ci servono tante altre parole e possiamo fare due scelte: o attingiamo dall'italiano tutti i vocaboli mancanti, impoverendo sempre di più il nostro dialetto, o attingiamo dallo sloveno che è affine per origine. -

Bi teu se ustabt na tele zadnje besiede:
“Ora ci servono altre parole...”.

Al veste, draga mama, dost nediških besied san prepisu na nediški besednjak?
Vič ku dnoandvist taužint an šeststuo (21.600)!
Al van se pari de ih nie dost za poviedat use kar kor poviedat nemù pametnu človieku?
Al veste de tek pozna samuo an taužin besied negà izika, more že guorit u tistin iziku?

Me kore na besieda? Jo gren gledat tuk jo moren ušafat, ol tuk čen, ol tuk jo poznan.
Usak dan tu taljanskin iziku se doložejo almank pet juških besied (parvìč ingleške).

Al veste dost niemških besied je tu našin iziku? Vič ku sedanstuo.
(Pregledte na Internet:
https://www.lintver.it/natisoniano-opinioni-tedesco_nedisko.html)
Al veste dost ih je laških? Skor taužint.
(Pregledte na Internet:
https://www.lintver.it/natisoniano-opinioni-friulano_nedisko.html)
Ma tele niemške ol laške besiede so ratale naše besiede.
Tele besiede so obogatiele, ne obuojšale naš nediški izik.
Če kajšan bi van jau de nieso naše, bi vi se preklela de so pru naše.

Vi diete: “Conosciamo tutti i vocaboli che descrivono la natura, la vita familiare, affettiva e religiosa, i lavori agricoli, ma è un dialetto che, non avendo avuto una tradizione scritta nè un supporto scolastico, si è fermato a quella realtà ormai superata dai tempi.”
Kuo “superata dai tempi”? Ist čujen de usi te pametni človieki gledajo se uarnit na narauo, na družino, na kumetno kulturo.
“...non avendo una tradizione scritta...”.
Ma usi iziki od sparvic “non avevano una tradizione scritta”: j paršu moment de kajšan ih je začeu pisat.
Zaki na more bit takuo an za naš izik?
Ma še še!
Kizadna besieda manka nemù benečanju za dopoviedat use njegà očutke, suojo dušeunost, suoje nadluoge?
Berite na "LINTVER":
Nediško/Pisma po nediško/Preopomieni.

Še tuole.
Vi diete:
“... non c'è stato sviluppo culturale...”
Na vien ka ste tiela reč.
Menè se parì di nie ries de “non c'è stato sviluppo culturale”.
Tle u Benečiji smo imiel magistralsko šuolo, ki so jo imiel od sparvič samuo u Vidne an u Špietre.
Smo imiel puno mašniku an zlo poznanih.
Tu malo liet število naših otruok se je strašnuo povišalo na gorenje šuole, an še buj na univerzi. Imamo že kakega profešorja na univerzi.
Me se pari de Benečija dobrò raste.

“... Nè un supporto scolastico...”
J ries!
Problema je de na dielamo nič za naš nediški izik.
Kamù j paršluo tu pamet za narest “un corso di nediško”!!!
Kar san prašu no pomuoč du Vidne an tan u Tarstu za publikat nediško gramatiko an nediški besednjak me so odguaril de:
“... non è un problema prioritario (iman pismo).”
Vi al zastopte ki pride reč?
Ist ja.
Ma nečen dopoviedat!

Muormo začet pisat po nediško!!!
Pru po nediško.
Vi ste začela.
Se čuje de je po nediško.
Me j ušeč!

An če kiek grešmo, se na muormo žalvat.
Če bomo saldo pisal, kar bomo tiel reč “ancora”, napišemo “še”, kar bomo tiel reč “già”, napišemo “že”.
Se navademo, takuok so se navadli usì krištjani, ki so začel pisat njih izik.

Guorit an pisat nediško:
samuo tuole j pametno an nucno za tistega ki jube našo Benečijo!!!
Nino Špehonja
Questo sito, realizzato e finanziato interamente dai soci, è completamente independente ed amatoriale.
Chiunque può collaborare e fornire testi e immagini a proprio nome e a patto di rispettare le regole che trovate alla pagina della policy
Dedichiamo il sito a tutti i valligiani vicini e lontani di Pulfero, San Pietro al Natisone, Savogna, Stregna, Grimacco, San Leonardo, Drenchia, Prepotto e di tutte le frazioni e i paesi.
© 2000 - 2023 Associazione Lintver
via Ponteacco, 35 - 33049 San Pietro al Natisone - Udine
tel. +39 0432 727185 - specogna [at] alice [dot] it