Draga sriednjova mama,
... bi teu potančit no rieč...
san prepričan de puno reči, ki ste poviedla na vain napisu na Novin Matajure, so uriedne bit daržane na pamet an zlo marane.
Nale bi teu potančit no rieč, ki me stoj par sarc an ki vi, me se pari, ste samuo pomenila.
Prepien kar beren:
- Ora vengo anche al discorso della tutela della nostra identitá, che considero una grande ricchezza.
Il nostro dialetto autoctono, tramandatoci oralmente dai nostri avi, si é sviluppato spontaneamente come unica lingua delle popolazioni che ci hanno preceduto.
E' una caratteristica naturale di queste popolazioni come il colore dei capelli, della pelle, degli occhi; é una caratteristica che viene tutelata dalla nostra Costituzione come “diritto alla persona”.
Il nostro dialetto é la lingua di persone che vivono in zone dove non c'é stato uno sviluppo economico (aziende) in senso moderno, né culturale (scuole). Il nostro dialetto é molto ricco ed appropriato nelle parole che descrivono la nostra realtá di un tempo. Conosciamo tutti i vocaboli che descrivono la natura, la vita familiare, affettiva e religiosa, i lavori agricoli, ma é un dialetto che, non avendo avuto una tradizione scritta né un supporto scolastico, si é fermato a quella realtá ormai superata dai tempi. Ora ci servono tante altre parole e possiamo fare due scelte: o attingiamo dall'italiano tutti i vocaboli mancanti, impoverendo sempre di piú il nostro dialetto, o attingiamo dallo sloveno che é affine per origine. -
Bi teu se ustabt na tele zadnje besiede:
“Ora ci servono altre parole...”.
Al veste, draga mama, dost nedikih besied san prepisu na nediki besednjak?
Vič ku dnoandvist taužint an eststuo (21.600)!
Al van se pari de ih nie dost za poviedat use kar kor poviedat nemú pametnu človieku?
Al veste de tek pozna samuo an taužin besied negá izika, more že guorit u tistin iziku?
Me kore na besieda? Jo gren gledat tuk jo moren uafat, ol tuk čen, ol tuk jo poznan.
Usak dan tu taljanskin iziku se doložejo almank pet jukih besied (parvíč ingleke).
Al veste dost niemkih besied je tu nain iziku? Vič ku sedanstuo.
(Pregledte na Internet:
http://www.lintver.it/natisoniano-opinioni-tedesco_nedisko.html)
Al veste dost ih je lakih? Skor taužint.
(Pregledte na Internet:
http://www.lintver.it/natisoniano-opinioni-friulano_nedisko.html)
Ma tele niemke ol lake besiede so ratale nae besiede.
Tele besiede so obogatiele, ne obuojale na nediki izik.
Če kajan bi van jau de nieso nae, bi vi se preklela de so pru nae.
Vi diete: “Conosciamo tutti i vocaboli che descrivono la natura, la vita familiare, affettiva e religiosa, i lavori agricoli, ma é un dialetto che, non avendo avuto una tradizione scritta né un supporto scolastico, si é fermato a quella realtá ormai superata dai tempi.”
Kuo “superata dai tempi”? Ist čujen de usi te pametni človieki gledajo se uarnit na narauo, na družino, na kumetno kulturo.
“...non avendo una tradizione scritta...”.
Ma usi iziki od sparvic “non avevano una tradizione scritta”: j paru moment de kajan ih je začeu pisat.
Zaki na more bit takuo an za na izik?
Ma e e!
Kizadna besieda manka nemú benečanju za dopoviedat use njegá očutke, suojo dueunost, suoje nadluoge?
Berite na "LINTVER":
Nediko/Pisma po nediko/Preopomieni.
e tuole.
Vi diete:
“... non c'é stato sviluppo culturale...”
Na vien ka ste tiela reč.
Mené se parí di nie ries de “non c'é stato sviluppo culturale”.
Tle u Benečiji smo imiel magistralsko uolo, ki so jo imiel od sparvič samuo u Vidne an u pietre.
Smo imiel puno maniku an zlo poznanih.
Tu malo liet tevilo naih otruok se je stranuo povialo na gorenje uole, an e buj na univerzi. Imamo že kakega profeorja na univerzi.
Me se pari de Benečija dobró raste.
“... Né un supporto scolastico...”
J ries!
Problema je de na dielamo nič za na nediki izik.
Kamú j parluo tu pamet za narest “un corso di nediko”!!!
Kar san prau no pomuoč du Vidne an tan u Tarstu za publikat nediko gramatiko an nediki besednjak me so odguaril de:
“... non é un problema prioritario (iman pismo).”
Vi al zastopte ki pride reč?
Ist ja.
Ma nečen dopoviedat!
Muormo začet pisat po nediko!!!
Pru po nediko.
Vi ste začela.
Se čuje de je po nediko.
Me j ueč!
An če kiek gremo, se na muormo žalvat.
Če bomo saldo pisal, kar bomo tiel reč “ancora”, napiemo “e”, kar bomo tiel reč “giá”, napiemo “že”.
Se navademo, takuok so se navadli usí kritjani, ki so začel pisat njih izik.
Guorit an pisat nediko:
samuo tuole j pametno an nucno za tistega ki jube nao Benečijo!!!
Nino pehonja