Šaršèn, gosè an mušele

Kar pride tista ura,se začenjajo videt u luhtu sikat ku busk.
Usake liato kar sadje se začne zdrelìet, puntual ku ura, se začenjajo videt u luhtu sikat ku busk, te parvi šaršeni an te parve gosè: so tiste krajice ki jih je paršparala zima, lepuo parkrite tu kajšnin ohranjenin štoru za de bojo moglè začet to novo liatušnjo rejo.

Te parvi ki se rodjò so “dialuc” ki začnejo parpraujat gniazda tuk krajica polože njè jajca; za narest njih gniazdo, tele žvine mjaskajo hlot zmiašan z njih slìno, takuo parpravejo an liap “kròh”, ki jih daržì gorkè an suhè. Kajšan dàn potadá tel kròh se napune čarvù ki se menijò tu te nove gosè an šaršène. Kar sadje nìe še zdrialo tele žvine so nùcne, zak lovijò čarvè, ušì, muhe an muščine ki škodvajo ronke an sadje.

Rečì se preložijo kar sadje se piše! Ti parvi so šaršèn ki imajo močnè kliešče za ogrizuvàt olubie od sadja, ta za njim pridjo naglo gosè an začnejo vartat jame tu mesuo; teli parvi dva, odprijo pòt pa mušelan ki niemajo kliašč, oné cmùkajo an ližijo tist sladki sòk, tentega začne skoda za ronke: kajsan dan potadà ki so piknjene, pome padejo na tlá an at zagnjijò.

Tud tìč naredijo njih part škode, ti parvi so kuasi; liata nazai jih je bluo malo an tistih! Za se obranìt od tele štrafinge, judjè su ošpikal kušt an so vedialal niešne parložne skopcé an lačé. Za lovìt kuose, so napravli an lač uonz žìme od konjskega repa an so ga nastabli čepod garmè od brianja, tuk kuasi se radì skrivajo: so se ujel če za šijo.
Je bla doplih gnada za družine: so obranil ronk an so parpravli no dobro vičerjo otrokan: pulenta an kuasi s točán; kajšni so jih tud strejàl, tenčas nia maj zmankala na puša jagarska tu hìs. Te bliž kuas sej daržú an km tòd vasí (tud grabci an druzi tìči niaso mial lahkó živlìenje).

Lastovca an hudaurnik se niaso mial ki bàt, jih nia obedan tiku; judiè so viedel de so blì tič za nuc, zak so lovìl muščine, muhe, obàke an komarje.

Za se obranìt od šaršenu an gosì, nar buaiš je se daržat deleč tòd njih: za jih preredìt nia bluo drugač ku ušafat uon njih gniazda, jih podriat an zažgàt kàr je bluo moč; tuale je bluo no dialo zló obarno: tej mogluo pejat u spitau.

An dàn ki san šu po gobe gu Marsìn, z mojo pisico (Lola), smá preskočnila an patočac; pisica ta pred mano, ku je diala nogè dol na tla, je začela skakàt an tulìt: niasan zastopo subit ka sej zgajalo, pa kar so me takale mené, mej rotalo usé jasno!!!
Za se rešìt od njih, san se vargo du garmé, samuo tentega me su pustile par miaru, me so ble pikinle tu glavò sedan med njim.

Kar san parsu damù, mama mej pogledala an mej jala:
Niaman dromnih, buah mòs
San meu takuo otekló glavò de me nìa subit zapoznala!
- Al si tì Renčič?
An je začela jokàt…
Renzo Onesti

Questo sito, realizzato e finanziato interamente dai soci, è completamente independente ed amatoriale.
Chiunque può collaborare e fornire testi e immagini a proprio nome e a patto di rispettare le regole che trovate alla pagina della policy.
Dedichiamo il sito a tutti i valligiani vicini e lontani di Pulfero, San Pietro al Natisone, Savogna, Stregna, Grimacco, San Leonardo, Drenchia, Prepotto e di tutte le frazioni e i paesi.

www.lintver.it
© 2000 - 2018 Associazione Lintver
via Ponteacco, 35 - 33049 San Pietro al Natisone - Udine
tel. +39 0432 727185 - specogna [at] alice [dot] it