Sieka

Te zadnji krat ki smo siekli
Usake lieto smo siekli trauo od petnajst junja do petnajst luja an, če je bìu daž, smo finil potlé.
Tenčast je bìu te zadnji dan an te zadnji krat ki smo siekli. Zad muoj tata je šu tieu Francjo. Tist dan, smo šli gor na Joanaz sieč.
Kar so ustal muoji bratri an muoj oča, je bla še tamá. So začel sieč travo kar je paršu dan. Te zadnji gor u kambri, smo bli jest an muoj majhan brat. Jest san meu deset liet an on je meu tri lieta. San se zbudu sam an niesan meu ure. San se paraču an san šu dol ijest kosilo ki je ostalo.
Poliete, naša mama je kuhala z mliekan kompierie, raiž an pasto; mene mi je plažalo puno. Kar san paršu dol u hišo, muoja mama je komadala žvine an me je čakala di jo bon pomau. San bìu uajen iti gor na klobat trosit senuo dou stalo, an nosit uado taz fontane; san meu dan povierak an dua šenglota.
Naša mat se nie maj ustavla dielat an kar smo jedli usí kupe, ona je bla nimar na nogah.
Za te zadnji dan je skuhala dan petelin z močanje, dan kruh an dno plento. Kar je finila usé paračuvat, san nesu muojga majhana bratra tieh naši tetí.
Pou ure potlé smo šli gor na urho. Ato smo se stavli dan moment, zato ki pot je rauna tje mes raune loge an se gre lahkuo.
Muoja mat sej ustavla an mej klicala z roko. "Pogledi" - mi je jala.
San videu dnegà velikeka uoža, ki je prepasavu pot.
- "Mama, dost metru muore miet?'' -
- ''Je duh, je duh....." - mi je jala.
Smo uzel tisto pot ki nesé gor na konj; ato začne stermuo. Smo bli lepuo nabasani: je korlo hodìt počas an počas.
Kar smo paršli gor na varh, smo se ustavli dan cajt gor na počivalo. Za iti adotuod dou Kamanje, tuk imamo dan blek svieta, sej šluo lahnuo.
Kar smo paršli dou na mest, možjè so nimar siekli.
- "Sta vidli uro ?" - je jau muoj oča. -
- "An ti, vieš dost diela muoren narest !" - je odguarila muoja mat.
Smo se ložki usí kupe an smo začel ijest.
Je bluo gorkuo gor na Joanaz an nje bluo sienčice.
Tist dan smo jedli dobre reči ma nie bluo cajta za se opočìt.
Možje so fenil sieč trauo okuole kamanje zadno serpo.
Jest an mamo sma trosila trauo. Kar smo fenil tuole dielo, so ble štier popoudan.
Naša mat je paračala pomodorje, dan glaž vina cukeran an notar smo točil kruh.
Tan doma vino an pomodorje so bli samuo za sanožet.
Sùbto muoj oča mi je jau:
- "puojdiš ti po uado, sej vieš kje je. -
Gor na Joanaz nie májdnega študenca. San muoru iti gor na to staro kazermo an uzet uado dažeuno.
Ob šesti ur, senuo je bluo suhuo an smo začel grabt.
Tel prestor je bìu masa deleč, niesmo dielal kopo. Možje so začel zavezuvat brieme an so jih nesli gor par nit. Tam gor je dna nit ki gre dou našo vas, pride tapar šuolo. Kar smo vargli tezadnje brieme gor na nit, turam je zuoniu osmo uro. Kar smo paršli damou je bla tamá.
Trudni an veseli smo bli; je šluo use lepuo: kope so ble narete pousìen an žvine bojo imiele za ijest celuo lieto.
CENCIG Guerrino an Chantal


Questo sito, realizzato e finanziato interamente dai soci, è completamente independente ed amatoriale.
Chiunque può collaborare e fornire testi e immagini a proprio nome e a patto di rispettare le regole che trovate alla pagina della policy
Dedichiamo il sito a tutti i valligiani vicini e lontani di Pulfero, San Pietro al Natisone, Savogna, Stregna, Grimacco, San Leonardo, Drenchia, Prepotto e di tutte le frazioni e i paesi.
© 2000 - 2023 Associazione Lintver
via Ponteacco, 35 - 33049 San Pietro al Natisone - Udine
tel. +39 0432 727185 - specogna [at] alice [dot] it