Uštin Čiaku



Čeneursanj so bli nimar veliki an močni an vemò od kot so paršli.

Dan puob, ki sej klicu Ustin Čjaku, je biu še buj močan ku usí.
Se je rodiu okuole 1774 (tàužint sedanstuo štier an sèdandeset liet). Še májhan se je učiu zidat an pikapierat.
Kar je ratu buj velik, je dielu pousìen an usaka vàs ga je tiela za zidat. Ma za paračat kantonade je biu te narbùojš.
Dán dàn so ga klical taz Arbišca: so korle kantonade za narest dan klobàd. Kar je finiu njega dielo je paršu damou.
Drug dan so ga klical nazaj zakí nieso bli kapàc lùožt na mest tele kantonade.
Kar je paršu tje, je videu de kantonada je bla zavezena z varco. On jo je odriezu, sam je uzeu telo kantonado an joj nesu tje, za zidat tel klobad. Usì se so gledal z ustam odpartmi. Nieso maj vidli tegá.

Dan drug krat, je šu sam nosit dan velik kaman an je naredu dno lepò korìto. Dan tiedan potlé dol na Štupco je obarnu úoz dnega kupovauca ki nie teu mu plačat njega druuá.
Tisti, ki ga nieso poznal, so tiel videt kajšan mož je biu.
Tista mularija ki je bla tan na Mažeruola je bla nevožliva na anj; dan krat, so šli dou Budrin an so zažagal klìnove liesanca, ki je nucu za nosit sierak gor u malin. Uštin je padu dou an sej zlomú rebra, je ostú puno dni gou hiš an se nìe mou gibat.

Tistega cajta, Berači so hodil po usieh vaseh an so zbieral usé tele mlade za de bojo soudadi Austrie. So jih nesli deset liet, nobedan nie viedu al pridejo nazaj domà. Teli mladi so se bal di jih ponesjo an so se skrival takuo ki so mogli.
Dan dan, teli Berači so paršli gou Čiakuovo hišo. Kajšan gaj zadàu za malo soudu potegnit. An so zacel gledat pousìen tu hiš; potlé so šli tieu hlieu an so finil gou klobade. So pikal tieu senùo punokrat; tezadnj žlah od bajonete sej čulo zauekat. Mu so odriezal njegá pas an nomarco trebuha. Uštin je skaku glih ku dna striela. Je začeu letat dol po štengah. Priet ku je paršu dou, njega bargeške mu so padle dou na nogah an ato je pàdu. Subto so skočnil gor na Uština an so ga zvezal. So ga pejal dou Čedad an so ga ložli tu dan paražòn. Kajšan dan potlé je provu uteč: pa mu so dal dan drug žlah z bajoneto. Tri dni potlé je umru.
Za Čeneurh je bla dna velika škoda zubìt telega moža. So bli muorli čakat se drugi stùoliet za videt druzega Uština.
Guerrino Cencig

Questo sito, realizzato e finanziato interamente dai soci, è completamente independente ed amatoriale.
Chiunque può collaborare e fornire testi e immagini a proprio nome e a patto di rispettare le regole che trovate alla pagina della policy.
Dedichiamo il sito a tutti i valligiani vicini e lontani di Pulfero, San Pietro al Natisone, Savogna, Stregna, Grimacco, San Leonardo, Drenchia, Prepotto e di tutte le frazioni e i paesi.

www.lintver.it
© 2000 - 2018 Associazione Lintver
via Ponteacco, 35 - 33049 San Pietro al Natisone - Udine
tel. +39 0432 727185 - specogna [at] alice [dot] it